Afera Agrokor: Todorić angažiral vrhunskega odvetnika za vprašanja izročitve

Potem ko so namreč hrvaška sodišča zavrnila odreditev pripora za 12 sodelavcev lastnika Agrokora je mogoče pričakovati, da se bosta v državo vrnili njegova sinova Ivan mlajši in Ante, ne pa tudi Ivica Todorić, za katerega je že odrejen preiskovalni pripor. Če se Todorić v treh dnevih ne bo vrnil v Hrvaško, ob tem sledi tudi razpis mednarodne tiralice. Vendar na dveh letalih, ki sta danes popoldan prileteli iz Londona v Zagreb, pa Ivice Todorića - ni bilo.

London ni bil izbran naključno

Če se bosta sinova Ivice Todorića res vrnila v Hrvaško, bosta morala odgovarjati na vprašanja tožilstva, vendar ne bosta v priporu, zato se bosta najverjetneje res vrnila. Vendar pa po oceni portala index.hr ni potrebno pričakovati vrnitve Ivice Todorića, kjub napovedi njegovih odvetnikov, da "se vrača", ter da se ima namen vrniti v Hrvaško, kjer naj bi bil "na voljo" hrvaškim preiskovalnim organom. Ivica se zagotovo naj ne bi vrnil, vse dokler sodišče ne bi sprejelo pritožbe njegovih odvetnikov na odredbo glede preiskovalnega zapora.

Med tem časom se je Todorić oglasil tudi na svojem blogu, neposredno po tej odločitvi sodišča, pri tem pa ni napovedal možnosti vrnitve v Zagreb, čeprav je to napovedoval v zadnjih nekaj dnevih.

Todorić najverjetneje tudi ni po naključju izbral Londona kot lokacije, kjer se skrival pred hrvaškim pravosodjem. Kot je pojasnil odvetnik Veljko Miljević, je Velika Britanija zaradi "brexita" odlična izbira za vse, ki bežijo pred roko pravice. Miljević trdi, da to dokazuje tudi dejstvo, da je Todorić v Londonu angažiral vrhunskega britanskega odvetnika, katerega specializacija so prav vprašanja izročitve. "Kot profesionalca me sploh ne čudi, če je ta informacija točna, da je angažiral strokovnjaka za vprašanja izročitve. Veliko bolj ugodno je spremljati položaj od daleč, v miru in vse proučevati, kot pa biti v zaporu, kjer so tvoje možnosti omejene," je dejal Miljević v pogovoru za HRT.

V Sloveniji so se medtem pojavile informacije, da bi lahko "Slovenija skupaj s Srbijo reševala Mercator." Vendar je to le malo verjetno, kajti sodišča v vseh državah, kjer je posloval Agrokor, zavračajo poseben hrvaški "Lex Agrokor", kar pomeni, da bodo na enak način ravnala tudi s slovenskim podobnim zakonom. Po Srbiji so Lex Agrokor namreč zavrnili tudi v Črni gori, v BiH pa so Agrokorjevemu upniku dopustili izvršbo nad hčerinsko družbo Sarajevski kiseljak. V Sloveniji je prvostopenjsko sodišče "Lex Agrokor" priznalo, višje sodišče pa o pritožbi države še ni odločilo.

Pritožba države je v tem primeru upravičena, posebna obravnava Mercatorja kot dela Agrokorja pa seveda ne. Slovenija tukaj ne more brez posledic narediti izjeme, saj bi bilo to v koliziji z mednarodnim pravom. Celo če bi Slovenija poskušala zgolj lastnino Agrokorja v Sloveniji v obliki Mercatorjevih trgovin in povezanih družb zaščititi pred prevzemom upnikov, to najverjetneje ne bi bilo potrjeno na mednarodnih sodiščih, če bi upniki izpodbijali slovensko zakonodajo. Zelo verjetni so tudi postopki pred sodiščem EU v Luxemburgu. Podjetja, ki so bila prodana in so del tujega krovnega podjetja, namreč ni mogoče enostransko zaščititi pred izvršbami, ne da bi se na ta način prekršila določila o enakosti gospodarskih subjektov na svobodnem trgu - kar pa nekatera slovenska sodišča in tudi slovenska vlada očitno ne razumejo.

Slovenija solira, "Lexa Agrokor" pa izven Hrvaške - ne priznavajo

Medtem ko je ljubljansko okrožno sodišče julija v Sloveniji priznalo tuji sodni postopek izredne uprave nad Agrokorjem in hčerinskimi družbami, kar bi omogočalo, da bi bil hrvaški koncern v Sloveniji zavarovan pred vlaganjem izvršb, v drugih državah jugovzhodne Evrope, tovrstne zahteve seveda zavračajo. Da takšne veljave "Lexa Agrokor" ne bodo priznali niti v Srbiji, je po poročanju N1 potrdila tudi srbska predsednica vlade Ana Brnabić.

Na sestanku s pooblaščencem hrvaške vlade za Agrokor Antom Ramljakom v Beogradu so se pogovarjali o tem, kako naj bi Agrokorova podjetja v Srbiji poslovala "stabilno in varno," da bi se "kriza Agrokorja čim manj prelila na Srbijo." Začasni zastopnik Agrokorja je namreč v gospodarskih sodiščih v Beogradu in Zrenjaninu podal zahtevo, da naj bi bila tudi podjetja zaobjeta v t.i. "Lex Agrokor", vendar so to gospodarska sodišča zavrnila. V Srbiji je sicer Agrokor lastnik podjetij, kot so Frikom, Dijamant, Merkator, Kikindski mlin, MG mivela, Nova sloga in Super kartica, ta podjetja pa zaposljujejo okoli 11 000 ljudi.

V Sloveniji časnik Delo navaja, da naj bi se slovenska politika o reševanju Mercatorja dogovarja z nekdanjim srbskim finančnim ministrom Mlađanom Dinkićem. "Upamo, da bomo še ta teden dobili pozitivne novice iz Slovenije in nato začeli skupno akcijo za vzpostavitev nadzora nad Mercatorjem in njegovo izločitev iz sistema Agrokorja," naj bi dejal Dinkić.

Vendar pa bi bilo pri tem potrebno vedeti, da se je slovenska vlada, če je res v navezi z nekdanjim srbskim finančnim ministrom, obrnila na pomoč k osebi, ki na sedanjo srbsko vlado, še manj pa na pravosodni sistem Srbije - nima vpliva. Nekatere najpomembnejše odločitve Mlađana Dinkića v času preteklih vlad so bile v zadnjih letih že revidirane, v Srbijo pa se je vrnil tudi njegova največja žrtev, poslovnež Bogoljub Karić.