Minister Židan na Koroškem o sanaciji po napadu podlubnikov in gozdno-lesni verigi

Kmetijski minister Dejan Židan se danes mudi na Koroškem. Ob ogledu že saniranega območja napada podlubnikov v Mislinjski Dobravi je pohvalil dobro sodelovanje strokovnjakov in lastnikov gozdov, o stanju zaradi podlubnikov po državi pa dejal, da se to izboljšuje. Glede gozdno-lesnega centra v regiji minister pravi, da so priprave nanj zelo daleč.

V Mislinjski Dobravi je bilo eno od večjih letošnjih žarišč napada podlubnikov na Koroškem, ki pa so ga uspeli, kot je danes dejal vodja slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Milan Tretjak, z zelo dobrim sodelovanjem z lastniki gozda hitro sanirati. Organizirali so strojno sečnjo, da so lahko vse skupaj izvedli hitreje, hkrati so organizirali tudi takojšnjo strojno mletje ostankov. Tretjak ocenjuje, da na Koroškem, kjer je sicer letos predvidene več sanitarne sečnje kot lani, razmere obvladujejo.

S tem se je po ogledu saniranega območja strinjal tudi minister Židan, ki je navdušen na dobrim sodelovanjem z lastniki gozdov na Koroškem, saj ni povsod po Sloveniji tako. Glede stanja po napadu podlubnikov v Sloveniji pa je dejal, da se to hitro izboljšuje. Medtem ko je bilo septembra 2015 zaradi napada lubadarja za posek označenega več kot pol milijona kubičnih metrov lesa in lani septembra dobrih 360.000 kubičnih metrov lesa, so gozdarji septembra letos za posek označili nekaj več kot 160.000 kubičnih metrov lesa, je povedal minister, ki je ob tem poudaril pomen sodelovanja vseh vpletenih pri soočanju z napadi podlubnikov.

Glede predloga interventnega zakona pa je dejal, da je ta končal javno obravnavo in da so vanj vključeni ukrepi, ki so si jih želeli lastniki. Nekateri ukrepi so takšni, da omogočajo lažja dela v gozdu, drugi so v pomoč lastnikom prek davčnih mehanizmov. O tem pa je poudaril, da noben zakon in nobena strokovna študija ne more rešiti težav z lubadarjem. "Tu so samo trije ukrepi: čim prej odkriti, čim prej posekati in čim prej odpeljati. Vse ostalo so sanje, ki ne delujejo v praksi," je pribil minister, ki se pozno popolne na Kopah udeležuje tudi seje sveta gozdno-lesne verige, ki deluje kot njegov posvetovalni organ.

Na seji med drugim predstavlja podatke o delovanju družbe Slovenski državni gozdovi, ki so za prvo polovico letošnjega leta po ministrovih besedah "nad pričakovanji". V zvezi z gozdno-lesno panogo je minister pred sejo še izpostavil, da lesna industrija v zadnjih letih beleži ponovno rast in da se zmanjšuje izvoz lesa v tujino.

Glede stanja slovenskega gozda, o čemer prav tako govorijo na seji sveta gozdno-lesne verige, pa je minister dejal, da slovenska gozdna masa še vedno narašča, saj je lesnega prirasta za okoli 8,6 milijona kubičnih metrov letno, poseka pa manj, a se ta povečuje. Potem ko je posek še nekaj let nazaj znašal okoli tri milijone kubičnih metrov, se je lani povišal na 6,2 milijona kubičnih metrov, podobno številko Židan pričakuje tudi letos. Ob tem je omenil, da je Slovenija tudi Evropsko komisijo prepričala, da zaradi prestarega gozda tudi v prihodnje potrebuje velik posek.

Glede vzpostavljanja na Koroškem zelo želenega gozdno-lesnega centra pa je minister dejal, da so priprave zelo daleč, a ker pogajanja še potekajo, tudi s potencialnimi partnerji, o tem še ne želi javno govoriti.

Na Koroškem je v preteklosti, kot je znano, že bila vzpostavljena gozdno-lesna veriga na čelu s številnimi podjetji pod okriljem nekdanje Lesne, a je večina največjih, med njimi tovarna ivernih plošč v Otiškem Vrhu, propadla. Prav v Otiškem Vrhu naj bi nastal nov gozdno-lesni center.