četrtek, 12. december 2024 leto 29 / št. 347
Nova svarila pred idejo o enem predsedniku EU
Ideja o združitvi predsednikov Evropske komisije in Evropskega sveta v enega predsednika EU prinaša več problemov kot rešitev, ustvarja neuresničljiva pričakovanja in tako vodi v nevarno demokratično razočaranje, svari prvi "stalni" predsednik Evropskega sveta po lizbonski pogodbi Herman Van Rompuy.
Van Rompuy je v pogovoru za bruseljski spletni portal Euractiv.com v odzivu na predlog šefa komisije Jean-Clauda Junckerja najprej izpostavil pomisleke glede bruseljske navade ustvarjanja novih položajev ali institucij, ko ni vsebinske rešitve.
Belgijec, ki je bil predsednik Evropskega sveta v obdobju med letoma 2009 in 2014, zdaj pa je predsednik bruseljskega think tanka European Policy Centre (EPC), je izpostavil tudi, da 500 milijonov evropskih državljanov združevanje predsedniških funkcij ne zanima.
Van Rompuy meni, da ta ideja ustvarja več problemov kot rešitev, saj tvega rušenje krhkega ravnovesja med metodo skupnosti in medvladno metodo, torej med evropskim interesom, ki ga zastopa komisija, in interesi članic, ki jih zastopa predsednik Evropskega sveta.
Spomnil je tudi na koncept "spitzenkandidatov", ki je bil prvič uporabljen na evropskih volitvah leta 2014 in ki pomeni, da vodilni kandidat zmagovalne politične skupine v Evropskem parlamentu postane predsednik Evropske komisije.
To potezo mnogi dojemajo, kot da je parlament ugrabil moč članic pri odločanju o predsedniku komisije. Ideja, da bi parlament posredno odločal tudi o predsedniku institucije, ki združuje voditelje članic, bi naletela na velik odpor, opozarja Van Rompuy.
Kot zadnji pomislek pa Van Rompuy izpostavlja, da ideja o enem samem položaju z eno osebo, ki pooseblja EU, ustvarja pričakovanja, ki jih je s sedanjo razdelitvijo pristojnosti nemogoče uresničiti, zato bi bilo neizogibno "demokratično razočaranje".
Glede tega pa mora biti EU po Van Rompuyevem prepričanju zelo previdna, saj so evropske družbe že zdaj nezadovoljne.
Pred ustvarjanjem napačnih, neuresničljivih pričakovanj so že na dan Junckerjevega govora opozorili bruseljski analitiki, ki so sicer izpostavili, da je ideja pravno izvedljiva in da v bistvu ni nova.
O ideji evropske, transnacionalne volilne enote Van Rompuy meni, da je dobra, a neuresničljiva do leta 2019, ob ideji evropskega finančnega ministra opozarja na navzkrižja glede pristojnosti in interesov ter na pomanjkanje jasnosti in ustvarjanje zmede.
Pravi tudi, da je v Junckerjevem govoru o stanju EU pogrešal zgodbo. Naštevanje predlogov, povezanih z institucijami, postopki in politikami, namreč po njegovem mnenju ni dovolj, saj je treba Evropejce skozi pripovedovanje zgodbe prepričati, da Evropa služi njim.