V New Yorku med govorom turškega predsednika Erdogana izbruhnil pretep

Med govorom turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v newyorškem hotelu Marriott Marquis je izbruhnil pretep. Protestniki so ga označili za terorista in zahtevali, da zapusti ZDA. Zadevo so uredili varnostniki in policija. Erdogan je nato nadaljeval govor in se kasneje srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Erdogan je govoril več kot tisoč pripadnikom turško-ameriške organizacije, ko je začela peščica ljudi protestirati. Med drugim so zahtevali priznanje armenskega genocida. Nanje so se vsuli udeleženci govora in varnostniki od tajne službe, do hotelske varnosti in Erdoganovih telesnih stražarjev in jih odstranili iz dvorane. Policija je na kratko pridržala pet ljudi, vendar ni bilo aretacij.

Erdoganovi varnostniki so se pred leti že stepli v New Yorku, letos maja pa so v Washingtonu pretepli mirne protestnike in jih devet spravili v bolnišnico. Ameriško sodišče je proti 15 varnostnikom in štirim civilistom vložilo obtožnice. Erdogan in Trump tega nista omenjala, ameriški predsednik pa je imel polna usta hvale na račun turškega kolega, ki ga je imenoval za prijatelja, ki vodi zelo težaven del sveta in dobiva visoke ocene. Tudi Erdogan mu je vrnil skoraj z isto mero.

V palači narodov so se medtem nadaljevali govori svetovnih voditeljev na začetku 72. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov. Govoril je tudi premier Miro Cerar, ki je med drugim poudaril pomen vladavine prava in odločitev sodišč, njegov hrvaški kolega Andrej Plenković je poudarjal isto, a obenem zanikal veljavnost odločitve arbitražnega sodišča glede meje s Slovenijo. Cerar je zaradi tega odpovedal napovedani obisk v Zagrebu in zagotovil nadaljevanje dejavnosti za uveljavitev sodbe arbitražnega sodišča.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je glede Kosova ubral doslej najbolj umirjene tone in dejal, da se bo bruseljski proces pogajanj med obema stranema nadaljeval, čeprav Srbija nikoli ne bo priznala enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova. Zaradi srbske zaveznice Rusije in Kitajske Kosovo še ni član ZN in Cerar se je s predsednikom Hashimom Thacijem srečal v prostorih slovenske misije pri ZN.

Premier Antigve in Barbude Gaston Alphonso Browne je dejal, da prvič po 300 letih nima nihče stalnega prebivališča na Barbudi, saj so morali vseh 1500 prebivalcev zaradi orkana Irma evakuirati v Antigvo. Irma je uničila vsako poslopje na otoku in obnova bo stala 250 milijonov dolarjev, zato je Browne upnike zaprosil, naj državi oprostijo 130 milijonov starega dolga.

Predsednik Haitija Jovenel Moise se je ZN zahvalil za pomoč po velikem potresu leta 2010, vendar pa je svetovno organizacijo ošvrknil zaradi mirovnih sil iz Nepala, ki so prebivalstvo okužili s kolero, zaradi česar je umrlo 9000 ljudi, 800.000 pa zbolelo. Prav tako je kritiziral pripadnike mirovnih sil iz Šri Lanke, ki so na otoku spolno izkoriščali otroke.

Kanadski premier Justin Trudeau je velik del svojega govora namenil domorodnemu prebivalstvu Kanade oziroma kanadskim Indijancem, ki so morali skozi zgodovino trpeti ponižanja, zanemarjanja in zlorabe. Zagotovil je, da njegova vlada trdo dela na izboljšanju njihovega položaja.

Prizadevanja Trumpa za odpravo jedrskega sporazuma z Iranom sta napadla nemški zunanji minister Sigmar Gabriel in ruski zunanji minister Sergej Lavrov, kar je ena redkih tem, kjer se ti državi zadnje čase strinjata. Gabriel je dejal, da je potrebno sporazum spoštovati, sicer bo težko prepričati Severno Korejo, da se odpove svojemu jedrskemu orožju. Prav tako je branil mednarodno sodelovanje ter menil, da svet ne potrebuje nacionalnega egoizma. Trump je zagovarjal natanko to.

Tudi Lavrov je menil, da je iranski jedrski sporazum eden od najpomembnejših dejavnikov regionalne in mednarodne varnosti. Raketne izstrelitve in jedrske poskuse Severne Koreje je obsodil, vendar pribil, da pri tem diplomacija nima alternative. Vojaško histerijo je označil za katastrofo, kritiziral pa je tudi širitev zveze Nato na Vzhod, kar je po njegovem mnenju glavni krivec za konflikt med Rusijo in Ukrajino.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je menil, da so pogajanja edina rešitev spor okrog jedrskega in raketnega programa Severne Koreje. Kitajska nasprotuje jedrski državi na korejskem polotoku in Pjongjang je pozval, naj ne gre v nevarno smer. ZDA je pozval, naj spoštujejo zaveze za zmanjšanje napetosti in se nasprotni strani približajo na pol poti. Trump je v torek govoril o popolnem uničenju Severne Koreje, če bo ogrozila ZDA ali zaveznike.