V Nemčiji pred volitvami strah pred ruskim vmešavanjem

Volitve nemškega bundestaga so pred vrati, kakšnega hujšega vpletanja Rusije vanje pa po doslej znanih informacijah ni bilo. Kibernetski napadi, odmevna razkritja ali plasiranje lažnih novic v zadnjem trenutku so sicer še mogoči, a kaže, da se bo Nemčija uspela izogniti dogajanju, kakršno je spremljalo volitve v ZDA in Franciji.

Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je pred dnevi v intervjuju za največji nemški dnevnik Bild dejal, da zaenkrat niso zaznali, da bi se ruski predsednik Vladimir Putin vpletal v volilni boj v Nemčiji ali da bi prihajalo do kakšnega večjega vpletanja v volitve iz tujine.

Nemški mediji so že lani poročali, da se varnostne službe bojijo, da bi utegnila Rusija s kibernetskimi napadi in celo sabotažami na kritično infrastrukturo v Nemčiji vplivati na izid letošnjih volitev bundestaga.

Letos poleti so mediji, med drugim Bild, poročali, da je nemška notranja obveščevalna služba BfV zaznala povečano število sistematičnih napadov ruskih in kitajskih hekerjev na nemške politike, stranke, ministrstva, veleposlaništva ter celo kanclerski urad in vojsko. Kontinuiranost napadov in cilji napadalcev naj bi nakazovali, da gre za "poskus strateškega vohunjenja".

Obveščevalci naj bi tudi sumili, da gre pri ruskih hekerskih napadih na stranke in politike za poskus vplivanja na volitve. Svojim žrtvam naj bi namreč ukradli zaupno elektronsko pošto ali druge občutljive podatke ter jih nato pred volitvami izsiljevali, da jih bodo razkrili javnosti.

Kot pojasnjuje nemška tiskovna agencija dpa, so se strahovi okrepili po kibernetskem napadu na bundestag maja 2015, v katerem so hekerji, za katerimi naj bi stale ruske varnostne službe, ukradli za 17 gigabitov podatkov - med drugim elektronsko shranjene dokumente in kontakte poslancev, morda pa tudi kakšen občutljiv material, s katerim bi lahko koga izsiljevali. Potem ko je bila januarja letos registrirana spletna stran BTLeaks, so se razširila ugibanja, da bi lahko na tej strani objavili takrat ukradene zaupne podatke, kar pa se ni zgodilo.

"Računam, da bo bodo pred volitvami v javnost prišle informacije - pa naj bodo napačne, potvorjene ali resnične - s ciljem vplivati na glasove volivcev, tako kot se je zgodilo v ZDA in pred predsedniškimi volitvami v Franciji," je poleti javno opozoril prvi mož BfV Hans-Georg Maassen.

Kot možen scenarij je navedel tudi objavo morebitnih telefonskih prisluhov s strani ruskih ali drugih tujih obveščevalnih služb in dopustil celo možnost izvedbe sabotaž. Je pa Maassen takrat izključil možnost napada na sam postopek glasovanja oz. štetja volilnih glasov, kar se je kasneje izkazalo za napako.

Ta mesec je namreč prišlo na dan, da programska oprema, s katero se po zaključku glasovanja volilni izidi s posameznih nemških volišč v digitalni obliki pošiljajo v centralo v Berlinu, ni niti približno dovolj zaščitena pred morebitnimi napadi hekerjev. Ponudnik opreme naj bi medtem to že posodobil in odpravil varnostne luknje, a nekateri opozarjajo, da te posodobitve niso zadostne. Na srečo pa Nemci še vedno volijo "po starem", na papirju, tako da pristojni zatrjujejo, da bi lahko ob vsakem sumu manipulacij z izidi glasove še vedno ponovno prešteli na roko.

Politiki v Moskvi vsako vmešavanje v nemške volitve odločno zavračajo. "Vsi ti očitki so neutemeljeni," je ruski zunanji minister Sergej Lavrov marca zatrdil nemškemu kolegu Sigmarju Gabrielu. Tudi Putin je junija poudaril, da "česa takega na ravni države ne počnemo", a dodal, da za dejanja ruskih hekerjev, ki jih vodi patriotizem, ne more in ne bo prevzemal odgovornosti.

Na vprašanje, zakaj do hujših kibernetskih vdorov v nemškem volilnem boju ni prišlo, dpa ponuja več razlag. Morda takšnih načrtov Moskve dejansko ni bilo, morda so Ruse prestrašila svarila nemških organov, predvsem pa bi tovrstno vpletanje Moskvi prej škodilo kot koristilo, ocenjuje.

Najverjetnejša tarča ruskih napadov bi namreč bila kanclerka Angela Merkel, ki je med najglasnejšimi zagovorniki evropskih sankcij proti Rusiji, a njeno vodstvo pred tekmeci je tako prepričljivo, da so verjetno v Moskvi ocenili, da njene ponovne izvolitve tako ali tako ne morejo preprečiti.

A kot izpostavlja francoska tiskovna agencija AFP, Nemčija le ni povsem ubežala "dolgi roki" Rusije, saj ta podobno kot v več drugih evropskih državah tudi tu pomaga razpihovati strah pred muslimanskimi priseljenci, ta pa koristi skrajno desnim populističnim strankam, kakršna je Alternativa za Nemčijo (AfD).

S strani Kremlja financirani mediji, kot sta Russia Today in Sputnik, o stranki zelo pozitivno in veliko poročajo. AfD, ki med drugim nasprotuje sankcijam proti Rusiji, pa aktivno nagovarja 2,5-milijonsko rusko skupnost v Nemčiji, med drugim z ruskim kanalom na YouTubeu. Posebej priljubljena naj bi bila med starejšimi in revnimi Rusi.

AFP poleg tega spominja na lanski primer plasiranja lažne novice, ko so ruski mediji razširili zgodbo, kako naj bi trije muslimani v Nemčiji posilili 13-letno dekle rusko-nemškega porekla ter kako naj bi nemška policija in politika to prikrivali javnosti. Čeprav je nemška policija to nemudoma zanikala, je zgodba sprožila proteste v Nemčiji živečih Rusov in celo diplomatski spor med Berlinom in Moskvo. Kot piše AFP, je bila to "budnica" za Berlin glede ruske propagande.