petek, 22. november 2024 leto 29 / št. 327
Hrvaška obveščevalna služba ne izključuje možnosti terorističnega napada
Teroristični napad na Hrvaškem ni verjeten, vendar pa ni mogoče izključiti možnosti takšnega napada na hrvaškem ozemlju, je v rednem letnem poročilu zapisala hrvaška obveščevalna služba Soa. Kot novo grožnjo je Soa izpostavila kibernetske napade na hrvaške državne ustanove iz Kitajske in Rusije.
Soa je v poročilu za obdobje od junija lani do letošnjega septembra izpostavila, da so teroristične grožnje resnejše, kot so bile v prejšnjem obdobju. Na vse bolj zapletene varnostne razmere v soseščini kaže tudi za 40 odstotkov več informacij, ki so jih v obravnavanem obdobju poslali hrvaškemu državnemu vrhu v primerjavi s prejšnji poročilom. Občutno so okrepili tudi mednarodno sodelovanje, v poročilu še navaja Soa.
Hrvaška obveščevalna služba je tudi ocenila, da obstaja zmerna nevarnost terorističnih napadov v državah v hrvaški jugovzhodni soseščini, v katerih so številne skrajne islamske skupnosti. Poudarili so, da so lani v državah jugovzhodne Evrope preprečili več poskusov terorističnih napadov.
V Albaniji, BiH, na Kosovu, v Makedoniji in Srbiji obstaja več kot 10.000 privržencev salafizma, polovica od tega v BiH. Vsi niso pripadniki džihadističnega in takfirskega salafizma, ki podpira teroristične napade, temveč so med njimi tudi "politični salafisti", ki nasprotujejo nasilju, še ocenjuje Soa.
Po oceni hrvaških obveščevalcev se je približno tisoč oseb z območja jugovzhodne Evrope pridružilo skrajni skupini Islamska država, petina je izgubila življenja, več kot tretjina pa se je vrnila domov. Pričakujejo vrnitev tudi preostalih privržencev IS.
Na območju pod nadzorom IS je po podatkih Soa le ena oseba, ki ima samo hrvaško državljanstvo. Gre za Doro Bilić. Še šest oseb, ki so na območju pod nadzorom IS, ima poleg hrvaškega državljanstva tudi potne liste drugih držav.
V poročilu je Soa še navedla, da so zabeležili sedem sponzoriranih kibernetskih napadov na zaščitene informacije in komunikacijske sisteme državne uprave, kot sta ministrstvi za zunanje in notranje zadeve. Napade naj bi izvedli iz Rusije in Kitajske, so objavili.
Soa kot največjo varnostno težavo na Hrvaškem navaja korupcijo in poskuse pranja denarja kriminalnih skupin iz drugih držav ter tihotapljenje orožja in prepovedanih mamil.
Ocenili so tudi, da ne desničarski in ne levičarski politični skrajneži na Hrvaškem niso grožnja nacionalni varnosti, ker nimajo širše podpore javnosti. Ob tem so navedli še skrajneže v navijaških skupinah, ki povzročajo incidente, med drugim tudi hrvaške državljane srbske narodnosti, ki na športnih prireditvah izpostavljajo četniške in velikosrbske simbole.