Avstrijski predsednik opozarja pred skrajno desnico

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je danes pozval volivce, naj skrbno premislijo, komu bodo naklonili svoj glas na oktobrskih volitvah. V opozorilu pred porastom skrajne desnice se je zavzel za evropske vrednote. "Avstrija mora biti še naprej v osrčju Evrope, v osrčju Evropske unije," je poudaril v svojem nagovoru. Gre za enega redkih nagovorov avstrijskega predsednika narodu. Avstrija mora po njegovih besedah "ostati država, v kateri bodo naša dejanja vodili sodelovanje, medsebojno spoštovanje in temeljne vrednote, zasidrane v ustavi".

Poziv Van der Bellna uperjen proti prevelikemu vzponu svobodnjakov

Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, je ta poziv Van der Bellna uperjen proti prevelikemu vzponu svobodnjakov (FPÖ) na parlamentarnih volitvah, ki bodo v Avstriji 15. oktobra. Kot zaenkrat kažejo ankete, naj bi največ glasov zbrala Ljudska stranka (ÖVP), socialdemokrati (SPÖ) pa se z FPÖ borijo za drugo mesto. Nobena od obeh velikih strank - ÖVP in SPÖ, ki sta doslej tudi sestavljali vladno koalicijo, še ni izključila oblikovanja nove vladne koalicije s svobodnjaki. Van der Bellen, ki je na predsedniških volitvah lani tesno premagal kandidata svobodnjakov Norberta Hoferja, je že napovedal, da vodje FPÖ Heinz-Christiana Stracheja ne bo imenoval za kanclerja, četudi njegova stranka zmaga na volitvah. Čeprav ima kot predsednik bolj ali manj protokolarno vlogo v avstrijski politiki, ima možnost, da odstavi vlado in odkloni, da bi zaprisegel kanclerskega kandidata.

Reševanje migrantske krize

V današnjem nagovoru se je predsednik dotaknil tudi reševanja migrantske krize in opozoril, da je to eno najbolj perečih vprašanj v EU, za katerega je rešitev možno najti samo na evropski ravni, še poroča AFP. Evroskeptična, populistična in skrajno desna FPÖ, ki so jo v 50. letih ustanovili nekdanji nacisti, je namreč veliko podpore pridobila tudi na račun podpihovanja strahu pred migranti in povezovanja beguncev s teroristi. Stranka je sicer v zadnjih mesecih umirila svojo protievropsko politiko, zato pa ne skopari s svarili pred begunci in "islamizacijo" Avstrije. Vendarle je svobodnjakom v zadnjem času veliko zagona odnesla ljudska stranka s karizmatičnim mladim Sebastianom Kurzem na čelu. 31-letni zunanji minister v odhodu je bil ena gonilnih sil za zapiranje balkanske migracijske poti lani, po prihodu na čelo stranke maja letos pa je močno okrepil tudi priljubljenost ÖVP, ki se ji zdaj nasmiha volilna zmaga.

Analitiki menijo, da Kurz ne bo ponovil napake svojega predhodnika Wolfganga Schüssla, ki je leta 2000 in 2005 oblikoval koalicijo s svobodnjaki, kar je sprožilo ostre kritike mednarodne skupnosti, Avstrija pa se je znašla v diplomatski izolaciji.