Steve Bannon, glavni Trumpov strateg: "Trumpovo predsednikovanje je končano!"

Ameriški predsednik Donald Trump je po številnih pritiskih znotraj svoje ekipe - tako kot se je napovedovalo že nekaj časa -  odpustil svojega glavnega stratega Steva Bannona. Bannon je veljal za predstavnika skrajne desnice in je bil tudi zelo pomemben pri zagotovitvi zmage Donalda Trumpa na predsedniških volitvah. Pred kratkotrajno zaposlitvijo v Beli hiši je delal na spletni strani Breitbart News, ki jo je vodil in kamor se je po odhodu iz Bele hiše tudi takoj vrnil.

Vrnitev Bannona Barbara

Že v prvem intervjuju po odhodu iz Bele hiše je pokazal, da so imeli prav tisti, ki so trdili, da se bo vrnil kot "Bannon Barbar, saj ni skrival svojega razočaranja nad administracijo Donalda Trumpa. "Trumpovo predsednikovanje, za katerega smo se borili, je končano. Še zmeraj imamo veliko gibanje in iz tega predsednikovanja bomo še naredili nekaj. Toda to predsednikovanje je končano. Sedaj prihaja nekaj drugega. In čaka nas cela vrsta bojev in prišli bodo dobri dnevi in slabi dnevi, toda s tem predsedniškim mandatom je konec," je dejal Trumpov glavni strateg za The Weekly Standard.

"Počutil sem se ujetega. Sedaj sem svoboden. In znova imam roke na svojem orožju. Zagotovo bom zlomil opozicijo. O tem ni nikakršnega dvoma. Z Breitbartom sem zgradil j**-beni stroj. In sedaj grem nazaj, sedaj ko vem, kar vem, in ta stroj bomo sedaj navili na visoke obrate. In to navijanje bo storilo to," je dejal Bannon. Po njegovi oceni bo za Trumpa sedaj nadaljevanje s programskimi cilji, kot so "ekonomski nacionalizem in imigracija in njegova zmožnost, da se svobodno odloča...in sposobnost, da se naredijo velike stvari, kot so zid in velike, večje stvari, za katere smo se borili - da bo vse to sedaj veliko težje..."

Bannon je v Beli hiši zastopal desno strujo in bil v številnih sporih z nekdanjim šefom kabineta Donalda Trumpa Reinceom Priebusom, Trumpovim zetom in svetovalcem Jaredom Kushnerjem, svetovalcem za nacionalno varnost, generalom Herbertom McMasterjem, pa tudi z generalom Johnom Kellyjem, ki je prevzel položaj šefa kabineta po Priebusu.

Bannon si je v zunanjepolitičnem smislu želel, da se ZDA skoncentrirajo na nasprotovanje s Kitajsko, za katero je prepričan, da bodo ZDA z njo v vojni čez največ deset let, odklanjal pa je vse ostale intervencije, od Sirije do Afganistana in do Severne Koreje, ki so jih zagovarjali ameriški "liberalni jastreb." Zavzemal se je tudi za sodelovanje z Rusijo. V tem smislu je Bannonov odhod dobra novica za Kitajsko, slaba pa za številne druge države, ki bi lahko kmalu postale tarča novega ameriškega intervencioniuzma. Z odhodom Bannona je anmreč v zunanjepoliitčnem smslu Trumpova administracija pričela voditi zelo podobno politiko, kot so jo tudi administracije Bila Clintona, Georga Busha mlajšega in Baracka Obame. To je za večino članic EU verjetno dobra novica, vendar z zelo nevarnimi dolgoročnimi posledicami, če bodo prevladali "človekoljubni jastrebi."

To ugotavlja tudi Politico. Največji zmagovalec preobrata v Beli hiši je svetovalec za nacionalno varnost H.R. McMaster, ki je bil tudi glavni Bannonov nasprotnik v Beli hiši. "Stephen Bannon je bil političen svetovalec Donalda Trumpa, toda njegova odpustitev bi lahko imela vpliv na ameriško zunanjo politiko od Evrope do Bližnjega vzhoda do Azije. Odhod Bannona omogoča prosto pot za bolj aktivno ameriško zunanjo politiko, ki je v skladu s prejšnjimi predsedovanji in predstavlja odmevno zmago za glavnega Bannonovega notranjega tekmeca, svetovalca za nacionalno varnost H.R. McMasterja."

Glavni problem ostaja v Beli hiši

Bannon je bil namreč reden kritik mednarodnih organizacij, predvsem OZN in EU, hkrati pa je nasprotoval številnim idejam o intervencijah ZDA ter bil vztrajen kritik "globalistov", ki so v imenu človekovih pravic zadnji dve desetletji uničili precej svetovnih držav. "Če si ogledate razmerja moči med izolacionisti in internacionalisti v Beli hiši, potem, potem lahko rečemo, da se je razmerje spremenilo v korist internacionalistiov," ocenjuje Danielle Pletka, podpredsednica za obrambne in zunanjepolitične študije na inštitutu American Enterprise.

Ena od prvih posledic Bannonovega odhoda bi lahko bilo povečanje števila ameriških vojakov v Afganistanu, za kar se je zavzemal McMaster in čemur je nasprotoval Bannon.

Bannon si je hkrati prizadeval za ameriške intervencije v Iraku in Siriji, bil pa je tudi eden od redkih visokih uradnikov Bele hiše, ki so nasprotovali ameriškemu napadu na letališče v Siriji letos aprila.

Glede Kitajske, ki je po njegovi (pravilni) oceni največji nasprotnik in tekmec ZDA, pa se je zavzemal za ekonomske ukrepe.

Glede Severne Koreje je bil Bannon prav tako zadržan. V intervjuju za American Prospect je dejal, da glede Severne Koreje "ne obstaja vojaška rešitev". Še v začetku februarja je njegovo imenovanje v Svet za nacionalno varnost izzvalo razburjenje med ameriškimi politiki, nato pa so številni politični udarci, ki jih je prejel Donald Trump, vplivali na vse večje spremembe izvorne Trumpove zunanje politike, posledično pa tudi na prevlado "globalistov" med njegovimi svetovalci. Aprila letos je Bannon izgubil svoj položaj v Svetu za nacionalno varnost, zato je bil odhod iz Bele hiše samo še vprašanje časa. Bannonov vpliv je bil najbolj opazen pri Trumpovi ne prav uspešni prepovedi vstopa potnikov iz muslimanskih držav v ZDA. Vendar pa tudi v Evropi odhod Bannona ne bo pomenil "odpiranja šampanjcev", kajti za večino evropskih politikov "glavni problem", ki z Bannonom deli številne poglede, ostaja v Washingtonu - to pa je ameriški predsednik Donald Trump.