Natofanatiki

Kaj loči dobrega politika od slabega? V kriznih razmerah, kot so naše, so to vsekakor znanje, pronicljivost in razumnost.

Robert Golob je bil v primerjavi z retoriko in nerazumnimi potezami Janševe vlade videti – in v vse bolj redkih trenutkih še vedno deluje – kot svež veter, kot nekdo, ki razume v kako zapletenih razmerah je prišel na oblast in ki ve, kako pred obličjem grozeče stagflacije in recesije poiskati poti iz kriz in težav.

Ob tem je imel končno tudi veliko predznanja kot strokovnjak na področju prenosov in trgovanja z električno energijo, prav to področje pa je v Evropski uniji eno od najbolj problematičnih in potrebnih prenove, skupaj z vsemi ostalimi težavami, ki nas pestijo, od problemov v zdravstvu, do medijev in tako naprej.

Not great, not terrible.
Slovenia vs Belarus za *priključitev* v varnostni svet UN. pic.twitter.com/k8tVA9otqb

— laž (@Blaziek) October 4, 2022

Toda pol leta po volitvah vse bolj kaže, da bodo obljube nove vlade izpuhtele v sosledju rokohitrskih rešitev, katerih skupen imenovalec je krpanje lukenj z vse več izposojenega ali natisnjenega denarja in vztrajanje na poti, ki jo je začrtala kratkovidna, neizvoljena, neumna in vladi ZDA do konca zvesta evropska politična elita v Bruslju.

Robert Golob nas je celo podučil, da je bolje, da se situacija s plinom »razčisti prej«, da bomo vedeli na čem smo. No, potem so razstrelili štiri cevi plinovoda Severni tok in sedaj smo si na jasnem.

Je to torej to, kar si je želel predsednik vlade?

Nasvete, kako naprej, je Golob najprej poiskal pri nesposobni predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in nemškemu kanclerju Olafu Scholzu.

Torej ravno pri tistima dvema politikoma, ki sta verjetno najbolj odgovorna za obupno stanje, v katerem se je znašla celotna EU.

Davčno reformo pa je naredil tako, da je najbolj ranljivi skupini, ki nima sindikatov in v kateri je večina prisilnih podjetnikov – navil še dodatne davke.

Kar so izjemno duhovito in s pravo mero cinizma, s predelano pesmijo komentirali v »Mali terasi.«

Le kaj dobrega lahko torej slišiš od tistih, ki so najbolj nesposobni in najbolj odgovorni za sedanjo krizo Evrope?

Poglejmo samo zadnji primer, ko so Nemčiji v očitnem aktu državnega terorizma razstrelili štiri cevi plinovoda Severni tok, po katerem bi lahko pridobivali plin iz Rusije, brez nekoč izsiljevalske, danes pa v vojno pogreznjene Ukrajine.

Seveda se ve, kdo bi lahko edini imel motiv, sredstva in priložnost za kaj takega – in to ni Rusija.

Henry Kissinger je imel res prav, ko je dejal, da je biti nasprotnik ZDA »nevarno«, da pa je biti prijatelj ZDA – »usodno.«

Ta zla usoda je sedaj doletela Evropo, ki so jo ZDA že z neprestanim nasprotovanjem izgradnji plinovoda Severni tok 1 in Severni tok 2, še bolj pa z zelo verjetno organizacijo ali neposredno izvedbo uničenja obeh plinovodov dobesedno zabodle v hrbet.

In zakaj?

To je seveda jasno. Le kje bo Olaf Scholz, ki se je z Bližnjega vzhoda zadnjič poklapan vrnil le z ENIM tankerjem utekočinjenega plina - Nemčijo sedaj oskrbel z energenti?

Ob vseh nakladanjih o tem, kako mora biti EU energetsko »neodvisna od Rusije« smo nenadoma prišli v situacijo, ko je EU popolnoma odvisna od milosti in dobre volje ZDA ter bližnjevzhodnih šejkov in njihovih diktatorskih režimov. Kakšen napredek!

A Evropa molči. Molčijo evropski politiki, molčijo slovenski politiki, ob dogodku, ki je enak 11. septembru v ZDA leta 2001!

Nič bolje ni s predsedniškimi kandidati v Sloveniji.

Elon musk: I'm trying to avoid nuclear war

Zelensky: why do you love Putin and hate Ukraine

— Michael Millerman (@M_Millerman) October 3, 2022

Predsednik države predstavlja Slovenijo, je tisti, ki formalno pošilja veleposlanike v svet in ima pomembno vlogo prav pri oblikovanju slovenske zunanje in varnostne politike.

Lepo je, da se bomo rešili Pahorja, a na obzorju so že nove težave.

Večina predsedniških kandidatov je enotnih, da se povrne ugled funkciji predsednika.

Kaj je torej Pahor delal v dveh mandatih?

— Missyblinde (@missyblinde) October 4, 2022

Vsi predsedniški kandidati so do sedaj, ko gre za vojno v Ukrajini in oceno mednarodnih zadev, zgolj ponavljali šablonske floskule, ki se držijo znane pripovedi o tem, kako je »agresorska Rusija« napadla ubogo Ukrajino.

Pozabljali pa so na drugo in pomembnejšo plat zgodbe o tem, kako so ZDA z načrtovanjem državnega udara, instalacijo neonacistov v vrhu oblasti, odpovedjo večine varnostnih sporazumov z Rusijo in sistematičnim napadanjem in ogrožanjem ruske manjšine ter spreminjanjem Ukrajine v protirusko utrdbo na njenih mejah na koncu pripeljali rusko vodstvo tako daleč, da se je odzvalo z vojaško intervencijo.

Seveda ni narobe, če politiki napad na Ukrajino opišejo kot kršitev mednarodnega prava.

Nič ni narobe tudi, če nočejo priznati sprememb meja, doseženih s silo.

A tu sta seveda dva problema. Prvič - najbolj glasno opozarjajo na kršitve mednarodnega prava tisti, ki bi morali biti lepo tiho, ker so sami podpirali prve kršitve iste vrste v Evropi – v primeru Kosova, kar je nesporno eden glavnih povodov za rusko reakcijo.

Drugič pa je takšno obsojanje Rusije enostavno »prekratko«.

Sklicevanje na mednarodno pravo ne pomaga, če ga nekdo krši sam, še posebej pa ne pomaga, ko gre za odnose med velikimi silami.

Za njih so in bodo, dokler bo imela v svetu pomembno vlogo sila, veljala drugačna pravila. ZDA so mednarodno pravo kršile v najmanj 100 večjih vojnah in intervencijah po drugi svetovni vojni. Pa zaradi tega nihče ni sprožil popolne gospodarske in prave vojne proti tej državi.

When Putin came in, he wasn't anti-European or anti-US, but he saw the incredible arrogance of the US: the expansion of NATO, & the US wars in Iraq, Libya, and Syria.
All of this has brought us to where we are today pic.twitter.com/mzPOELaM7C

— maria  (@real1maria) October 3, 2022

Zakaj torej danes takšna panika?

Kdor se tega ne zaveda, ta tvega, da svojo državo popelje v propad – točno tja, kamor jo vodi zahodni »junak«, v resnici pa ameriški plačanec in uničevalec lastnega ljudstva – Volodimir Zelenski.

Tudi v Sloveniji mu zaslepljena večina ploska, da o medijih, ki so vsi po vrsti (znova) padli na zgodovinskem izpitu niti ne govorimo.

To gre tako daleč, da je nedavno eden od mojih nekdanjih kolegov celo napovedal, da bi se bilo potrebno »izpisati iz Slovanov«, če bi bilo res (kar je!) da večina Južnih Slovanov v vojni v Ukrajini ne podpira Ukrajincev, pač pa Ruse!

Le kdo lahko pade tako nizko, da bi se celo odrekel lastnega porekla, izstopil iz občestva »otrok Slave« o katerem je pisal France Prešeren, ki je predvsem Nemcem in nemškutarjem v Zdravljici uporniško zapisal, da »največ sveta otrokom sliši Slave« samo zato, ker se bolj strinja s pogledi trenutnih ameriških gospodarjev Evrope, kot pa z željami večine ljudi na starem kontinentu, ki dobro čutijo in vedo, zakaj v tej vojni v resnici gre.

Takšni novinarji, uredniki in politiki bi očitno za svoje plače in za opravljanje svojih servilnih del za gospodarja sveta bili pripravljeni storiti prav vse - pa četudi to pomeni zanikanje lastnega porekla, tradicije ali pravih interesov naroda.

In ti ljudje danes sedijo v »osrednjih« medijih, vodijo velike korporacije, ministrstva in celo vlado. Stranke se na oblasti menjavajo, a ista, vazalska in v bistvu antievropska politika je temeljno vodilo vseh teh ljudi.

Ali smo sploh kompetentni govoriti o aneksiji? Mi kot Eu, mi kot svet? Slovito resolucijo ZN št.242, ki zapoveduje prekinitev okupacije in umik z zasedenih palestinskih ozemelj, hinavsko ignoriramo.
Kje, za vraga je tu NATO, ki se predstavlja kot mirovnik? pic.twitter.com/SGjHtVbOrR

— AvaKrizaj (@AVA82615829) October 1, 2022

Vsaj trije predsedniški kandidati so – poleg Nataše Pirc Musar  še Miha Kordiš in Milan Brglez – ki verjetno zelo dobro razumejo, kaj se je dejansko zgodilo v Ukrajini in kaj se dogaja v svetu.

To so izobraženi ljudje.

A tudi iz njihovih ust še ni bilo – verjetno zaradi preračunavanj glasov, ki bi jih zaradi z neresnicami prepariranem javnem mnenju v Sloveniji ob izpovedovanju resnice izgubili ali pa zaradi neustrezne absolutizacije (mednarodnega) prava, ki lahko vsaj pri razumevanju odnosov med velikimi silami v našem anarhičnem in na uporabi sile še vedno temelječem svetu včasih bolj škodi kot koristi – slišati ničesar o tem, da bi Slovenija in vsa EU morali res ubrati samostojno pot.

To pa pomeni ne samo neodvisno od ruskih pritiskov, pa tudi neodvisno od ZDA in drugih centrov moči, ki si želijo podrediti Evropo.

Pa imaš vtis, da je slo vlada sposobna pripraviti vsaj enega od teh ukrepov?

— Ales Kogoj (@AlesKogoj) October 3, 2022

Kordiš in Brglez sta se tem stališčem vsaj deloma približala, vse ostale pa je očitno strah, da bodo dobili oznako »putinistov«, kot zapeljani nevedneži in nekritični častilci vsega ameriškega napadajo vse, ki mislijo drugače.

Pa bi bilo tako lahko vse skupaj pojasniti tudi ljudem, točno tako, kot je to storil legendarni singapurski diplomat Kishore Manhubani, ki je lepo pojasnil, kje je glavna težava Evropejcev in zakaj so Azijci v tem pogledu veliko boljši.

Poglejmo, kaj je povedal: »Če bi me pred časom vprašali, kje bo največja vojna in ali bo to blizu Evrope, bi vam dejal: 'Ne, ne, ne, Evropejci so tako napredni, so tako sofisticirani, nimate vojn med evropskimi državami, obstaja ničelna možnost za vojne med evropskimi državami…' Bil bi prepričan, da je to regija, ki lahko prepreči vojne. Toda kot lahko vidite, se velika vojna ni zgodila v Aziji, pač pa prav pred vrati Evrope. Seveda lahko vodite dolge razprave o tem, kaj je pripeljalo do vojne v Ukrajini, toda če vprašate mene, ali lahko imenujem en sam faktor, bi dejal, da gre za odsotnost kulture pragmatizma v evropskih kulturah. Kajti edino, kar bi morali narediti je – doseči kompromis z Rusijo. In to bi preprečilo vojno. Ta kultura kompromisov, ki je bistvo pragmatizma - tukaj manjka. In zaradi nekega razloga – jo imamo tukaj (v Aziji). Je nevidna. Ne morete je videti. Vidite pa rezultate – in to je odsotnost vojn. Odsotnost spopadov in sposobnost sodelovanja, kljub tem velikanskim razlikam. In razlike med azijskimi narodi so veliko globlje in večje kot med evropskimi narodi, ki na koncu koncev še vedno pripadajo eni civilizaciji, eni religiji, eni kulturi, enim grško-rimskim koreninam. Mi tega nimamo. Mi imamo popolno različnost, toda nekako – morda prav zaradi te različnosti – smo zgradili kulturo pragmatizma, se naučili živeti, pustiti živeti druge in imamo mir…«

Ne glede na to je diplomat opozoril, da uspeh tudi v Aziji ni zagotovljen in da je največja nevarnost poskus razglasitve neodvisnosti Tajvana – saj bo to zagotovo sprožilo veliko vojno.

Legendary Singaporean diplomat and scholar Kishore Mahbubani on the main reason for the Ukraine war: "the absence of the culture of pragmatism in European cultures. ALL they had to do was reach a compromise with Russia."

To him this culture of pragmatism is why Asia is at peace. pic.twitter.com/tmoQeoC61K

— Arnaud Bertrand (@RnaudBertrand) June 30, 2022

Na koncu pa predlaga še rešitev – in to je krepitev multilateralnih institucij, še posebej regionalnih – ki so jih v Evropi spodkopavali, na primer OVSE, ki je izgubila svojo vlogo v razmerju do zveze NATO.

In je danes postala – nepomembna.

V Aziji pa se prav zato trudijo povsod vključevati v sporazume Kitajsko, kljub razlikam, ker gre seveda za največjo in najpomembnejšo državo v regiji.

One of many reasons is meddling in other peoples governments.https://t.co/2L1MMmkAxp

— Pete the Greek (@PeterL40848342) September 29, 2022

In nato sledi še poduk Evropi: »Ustvarjanje regionalnih povezav, ki bi izključevale Kitajsko bi bil seveda recept za težave. Bolje je imeti kamelo v šotoru in delati z njo. Zato vse azijske pobude vključujejo Kitajsko. Pa tudi Indijo in vse druge. Odgovor je vključevanje.

Medtem ko je bila v Evropi ena od največjih napak, še zlasti po letu 2014, izgon Rusije iz skupine G-8. Kajti problemov ne morete rešiti tako, da izženete nekoga, ki je geografsko vaš sosed. To je šov. Gre za zavajanje, ki ne reši nič in ustvari dodaten problem. Mi tega ne delamo. Mi povabimo vse, če je le mogoče. In to navado moramo obdržati,« je dejal singapurski diplomat, prepričan, da se bo čez deset let, če se bodo držali tega »začelo azijsko stoletje.«

In kje je kakšen razumen slovenski politik, kakšen evropski politik, ki bi si danes upal podpisati pod te besede?

Za takšnega bi glasoval in takšen predsednik bi nas morda res rešil katastrofe.

Za razliko od ljudi, ki so nam vladali v Janševi strahovladi in lažnih prerokih sedanje vlade, ki nas ob popolnem pomanjkanju pragmatičnosti in prizadevanju za mir, z vedno novim oboroževanjem in pošiljanjem orožja v Ukrajino, ter slepemu sledenju ZDA – vodijo vse globje v propad.

To je prava tragedija Evrope in Slovenije: namesto da bi nas vodili evropski pragmatiki, nas vodijo natofanatiki.