Moč pohlepa

Moč držav je nekoč temeljila na moči gospodarstva in vojaški sili. Toda v sodobnem svetu nam je prav pandemija pokazala, da je moč države lahko tudi nekaj povsem drugega.

Gre za moč države, da preživi hud sistemski šok in se znova postavi na noge. Ta moč države temelji v velik meri na zaupanju ljudi. In tega zaupanja ni, kadar vodstva držav delujejo neodgovorno in netransparentno.

Primerov je veliko, toda Združene države Amerike, velesila, ki se je ob pandemiji znašla brez strategije boja proti bolezni in z zdravstvom na »steklenih nogah«, je pravšnji kazalec.

Kot je dejal zgodovinar Sulmaan Khan, ob pandemiji »nenadoma ni bilo več pomembno, koliko letalonosilk imaš in koliko Konfucijevih inštitutov si odprl po svetu ter kako veliko gospodarstvo imaš.«

»Virus je sprožil preprosto vprašanje: kako boste ravnali z vašimi najbolj revnimi ljudmi v času bolezni? Kako učinkovito boste lahko iskali stike okuženih? Kako hitro se bo vaš zdravstveni sistem lahko soočil z nepričakovanimi zahtevami? Tudi ob dobrih odgovorih vas seveda ne bo povsem obšel, toda če lahko na njih odgovorite s primerno, tehnokratsko poštenostjo, potem ga boste preživeli lažje,« se glasi podučen sklep zgodovinarja Khana.

Prav to je točka, na kateri so mnoge, zlasti »zahodne« in »napredne« družbe padle na izpitu.

Tudi Slovenija.

Namesto učinkovitih, hitrih rešitev in transparentnega delovanja Janševe vlade, ki bi okrepili zaupanje ljudi v krizi, smo bili soočeni z mešetarjenjem pri zaščitni opremi in investicijah v zdravstvo, z zaslužkarstvom in korupcijo.

Lov na zaslužke v zdravstvu je dobil nov zalet prav v sedanjem času t. i. »korona krize«.

"za preverjanje angleškega seva bodo najverjetneje potrebni drugačni testi"

majbertfarm: pic.twitter.com/6F6wxTykWb

— alen (@loobadar) January 24, 2021

Ne gre samo za mastne zaslužke dobaviteljev, svoj velik lonec so pristavili tudi izvajalci del ob pomoči vodilnih, zaposlenih  v teh ustanovah.

Poglejmo samo primer, ki ga razkrivamo v sagi o UKC Ljubljana in obnovi nekdanjega poslopja Zavoda za varstvo pri delu (ZVD).

Na nekatere od teh problemov je pred časom že opozorila Tarča RTV Slovenije, ki je razkrila predvsem nekatere nepravilnosti pri obnovi nekdanje stavbe ZVD, ki je bila nedavno obnovljena v samo dveh mesecih in pol.

To bi bil hvale vreden dosežek, če ne bi pri raziskovanju okoliščin te obnove pridobili dodatno dokumentacijo in podatke, ki kažejo na večje nepravilnosti pri izvedbi omenjenih del.

Nekdanja stavba ZVD-ja je bila izpraznjena že leta 2002, ko so se zaradi dotrajalosti zgradbe zaposleni izselili na drugo lokacijo.

Trinadstropno poslopje so nato statično sanirali, da se ne bi sama porušila.

Po podatkih, ki jih je ob tem početju objavilo Delo, naj bi domnevna statična sanacija stala 600.000 evrov, po pogodbi, ki smo jo pridobili, pa je bila samo cena protipotresne obnove »I. faze« bistveno višja: 897.661,06 evra.

Končna cena pa je bila, po podatkih, ki smo jih pridobili v redakciji Insajder.com, seveda še višja: kar 917.760,00 evrov.

Vendar tudi po tem zgradba ni dobila certifikata, da je protipotresno varna.

Z drugimi besedami – bolnike, ki bolehajo s koronavirusno boleznijo covid-19 je vodstvo UKC Ljubljana velikodušno napotilo v potresno nevarno zgradbo.

In to v trenutku, ko se zaradi uničujočih potresov na Hrvaškem tresejo tla tudi v Sloveniji!

Tako se je vodstvo UKC Ljubljana z direktorjem Janezom Poklukarjem na čelu lani odločilo za novo investicijo, vredno preko 1,2 milijona evra, skupaj z opremo pa 1,5 milijona evrov.

Skupaj s tremi nadstropji DTS (diagnostično- terapevtskega centra) pa so bile skupne investicije UKC Ljubljana vredne 4,4 milijona evrov.

Porabljenih je bilo torej 4,4 milijona evrov javnega denarja za »flikanje« dveh še vedno nedokončanih zgradb, od katerih je ena dokazljivo zdravju nevarna.

Pri tem naj bi bilo v DTS-u po dokončanju prostorov dovolj postelj za okoli 150 covidnih bolnikov, v nekdanjem poslopju ZVD pa je bila urejena t. i. »siva cona«, kjer lahko obravnavajo le okoli 20 bolnikov.

Do konca decembra so bili ti prostori prazni, sedaj pa omogočajo le »obravnavo« potencialnih bolnikov.

Za ta denar bi lahko dobili že povsem novo »covid bolnišnico.«

V Srbiji so na primer popolnoma novo bolnišnico KBC Bežanijska kosa za okoli 250 bolnikov postavili za le 1,2 milijona evrov!

Tudi če upoštevamo nekoliko višje cene delovne sile in materiala v Sloveniji je jasno, da je poraba UKC Ljubljana težka 4,4 milijone evrov za takšno zasilno namestitev covidnih bolnikov – skrajno negospodarna. Čez palec bi lahko rekli, da bi za ta denar lahko zgradili vsaj dve popolnoma novi bolnišnici za bolnike s covidom.

Zdaj pa ob takšnem netransparentnem »flikanju« starih poslopij lahko podizvajalci in vsi ostali, priključeni na ta vir napajanja seveda zaslužijo bistveno več.

Direktorju UKC Ljubljana Janezu Poklukarju je bilo že ob izvedbi prenove očitano netransparentno vodenje postopkov, neskrbnost pri porabi javnega denarja in kršenje zakona o javnem naročanju.

Poklukar se je za Delo tedaj bahal, češ da so cene za kvadratni meter del v zdravstvu od 3000,00 do 6900,00 evrov ter da »tako nizkih cen za gradbena in obrtniška dela ni dosegel še nihče.«

UKC Ljubljana naj bi namreč za prenovo pritličja nekdanjega poslopja ZVD porabil samo 1940,00 evrov na kvadratni meter. »Vsakomur si upam pogledati v oči,« je v posledici takšnega poslovnega meta zatrdil direktor UKCL Janez Poklukar.

Žal pa pogled na nekatere ključne dokumente, povezane s samo obnovo ter pogovori z dobro obveščenimi viri razkrivajo mračno ozadje tako dosežene »nizke cene« obnove spornega poslopja.

Naši viri kažejo, da je bilo t. i. »nizko ceno« mogoče doseči zato, ker je bilo v predhodno pripravo zgradbe za nadaljnje delovne posege že pred tem porabljeno veliko sredstev.

Podatki razkrivajo tudi, da je bil sam postopek javnega naročila izveden tako, da je onemogočal prijavo večjega števila ponudnikov.

Ponudniki niso imeli na voljo niti dva cela delovna dneva, da preučijo zahtevnost prenove, nato pa sestavijo in podajo ponudbo!

Ob tem se je pod taktirko UKC Ljubljana v postopku pogajanj s potencialnimi izvajalci posluževalo tudi kalkulatorja, da bi bila dokumentacija prirejena črki zakona o javnih naročilih, saj je morala biti vrednost naročila le milijon evrov; to pa je bila doseženo tako, da je izbrani ponudnik skoraj prepolovil svojo prvotno ponudbo in s pomočjo te zvijače naposled dobil posel vreden 1,2 milijona evrov skupaj z DDV-jem.

UKC Ljubljana je potrdil, da je ponudnik znižal ceno za 41 odstotkov, vendar ni jasno, če so temu sledili aneksi k pogodbi oziroma nove naročilnice in dogovori ...

Direktor Poklukar je prav tako prikril, da so se odločili obnoviti zgradbo, za katero so celo gradbeni strokovnjaki in podjetja, ki jih je najel sam UKC Ljubljana predlagali, da bi jo bilo najbolj racionalno – porušiti.

Še več, »obnovljena« je bila zgradba, ki tudi po projektni dokumentaciji sploh ni bila projektirana in predvidena za sprejem bolnikov, kaj šele najtežjih, pač pa je bila celo ob načrtu rekonstrukcije predvidena le za administracijo, laboratorije in ambulantno oskrbo – medtem ko sedaj v te prostore napotujejo bolnike s covidom!

izjava Janeza Janše,
Okuženi.
Situacija je resna! V vasi z 200 prebivalci, so jih 300 testiral. Evo
danes dobil rezultate, vseh 500 je okuženih!

— Janihrib48 (@JakicJanihrib48) January 25, 2021

Ob tem pa kljub vloženim velikim sredstvom še vedno ni zagotovila, da je protipotresno varna.

Še več, zgradba, ki nima ustreznega certifikata je tudi po navedbah naših virov pravzaprav še vedno potresno nevarna!

V UKC Ljubljana nam na zahtevo po predložitvi certifikata o potresni varnosti, dokazilu, da je zgradba potresno varna, niso podali nobenega takšnega dokumenta, namesto tega so predlagali zgolj »vpogled v gradbeno dokumentacijo«, iz katere pa to ne izhaja, saj kaže le, da je bila izvedena le prva (neuspešna) faza protipotresne ojačitve, ki je samo še poslabšala statiko stavbe!

In kakor da vse to ne bi bilo že preveč, so bili sporni prostori pred obnovo prepredeni tudi z nevarno plesnijo, ki se lahko kljub obnovi znova razmnoži, hkrati pa se bolniki s covidom nameščajo v prostore, ki so neposredno nad tistimi, kjer so bile v preteklosti radioaktivne snovi in bi bilo potrebno pred kakršnokoli obnovo to radioaktivnost izmeriti in zadevo sanirati!

Vse to kaže, da imamo zelo verjetno opraviti z novim načinom zlorabe epidemije za nespoštovanje zakonov, predpisov in pravil, ki se dogaja v UKC Ljubljana.

Verjetno gre tudi za najbolj tipičen primer zlorabe javnih sredstev za obvladovanje »korona« krize pri izvedbi gradenj in adaptacij.

Ko gre za vprašanje, kako sredi pandemije ravnamo z najbolj šibkimi v naši družbi, bi se odgovor UKC Ljubljana lahko glasil: »Za drag denar jih nameščamo v potresno nevarne, potencialno radioaktivne prostore, za katere smo pred tem že sami ugotovili, da bi jih bilo najbolje porušiti. Javnosti pa to hkrati prodajamo kot najbolj poceni gradnjo nasploh!«

Prav zaradi takšnih prijemov v času pandemije covida-19 je v Sloveniji usahnilo zaupanje javnosti v javne institucije, ob tem pa tudi v pristojna ministrstva in naposled v samo vlado ter premierja Janeza Janšo.

Tale presica deluje precej odvajalno. Če ma kdo prebavne težave ... po petih minutah gledanja učinek zagotovljen. Samo ne pretiravat, po 10 minutah gledanja verjetne resne psihične težave.

— princ Catmelus (@catmelus) January 24, 2021

In kjer ni zaupanja, tam družbe, ki se borijo proti pandemiji – žal hitro izgubljajo.

Pandemija je v številnih državah zdravstveno varnost izpostavila kot novo moč držav.

V Sloveniji pa je pokazala predvsem na moč pohlepa, na vsakem koraku – od vodstva države do tistih, ki upravljajo z velikimi sistemi, kot je UKCL.