REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Znanstveniki morda našli kosti svetega Miklavža

Znanstveniki morda našli kosti svetega MiklavžaPortret svetega Nikole, oz. Miklavža, foto: tomloel/Depositphotos

Znanstveniki z univerze v Oxfordu so sporočili, da so morda našli del kosti svetega Miklavža, ki goduje danes in je pri nas prvi od decembrskih dobrotnikov, ki po izročilu obdaruje otroke, marsikje pa tudi odrasle.

Znanstveniki so analizirali mikro vzorec koščka kosti in z uporabo radioaktivnega ogljika ugotovili, da izvira iz 4. stoletja, ko je Miklavž ali Nikolaj umrl, poročajo tuje tiskovne agencije.

V nasprotju s številnimi drugimi relikvijami, ki so jih preučili znanstveniki in ugotovili, da ne izvirajo iz tega obdobja, bi bil ta košček kosti dejansko lahko ostanek svetega Miklavža, je pojasnil profesor z univerze v Oxfordu Tom Higham.

Domnevna kost svetega Nikolaja

Miklavž ali Nikolaj je bil v 4. stoletju škof v mestu Mira, današnjem kraju Demre v Turčiji, in je krščanski svetnik. Marsikje njegov god razumejo kot dan krščanske dobrodelnosti, saj se z materialnimi darovi spomnijo zapuščenih, revnih in osamljenih otrok.

Gre za enega najbolj priljubljenih svetnikov, saj je z njim povezano tradicionalno obdarovanje. Običaj izhaja iz Nikolajeve radodarnosti in solidarnosti. Ko sta mu starša zapustila premoženje, ga je razdelil med reveže, sam pa postal redovnik.

Večino njegovih posmrtnih ostankov hranijo v baziliki svetega Nikolaja v Bariju, v Benetkah pa hranijo več kot 500 koščkov njegovih domnevnih kosti. Skozi leta so dele relikvij priljubljenega svetnika dobile cerkve po vsem svetu.

Kost, ki so jo preučili na univerzi v Oxfordu, je del medenične kosti, ki je v lasti duhovnika iz Illinoisa v ZDA, ki je relikvijo dobil iz francoskega Lyona. "Zaradi ugotovitev sedaj želimo preučiti še relikvije iz Barija in Benetk, da bi dokazali, da gre za ostanke kosti istega človeka," pa je dejal Georges Kazan z univerze v Oxfordu. "Navdušeni smo nad mislijo, da bi ostanki iz tako davnega obdobja lahko bili avtentični," je dodal.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek