Zemljariča v tožbi proti Kršinarju tudi tokrat ni bilo na sodišče

Na sojenju novinarju Reporterja Igorju Kršinarju tudi tokrat ni bilo zasebnega tožnika Janeza Zemljariča, ki obtožencu očita razžalitev, saj naj bi s svojimi članki posegel v njegovo čast in dobro ime. Sodnik Tomaž Bromše je poudaril, da želi Zemljariču dati priložnost, da se izjasni, zato je nov narok napovedal za 19. decembra.

V nadaljevanju tokratne obravnave je sodnik želel prebrati dele sodnega spisa v drugi zasebni tožbi Zemljariča zoper publicista Romana Leljaka. Kljub ugovarjanju pooblaščenca zasebnega tožnika Marka Kosmača, da dokazni predlog ni bil podan pravočasno, je sodnik Bromše vztrajal pri branju teh listin. Ob tem je pojasnil, da kot sodnik ni vezan na nobena formalna dokazna pravila, saj mu zakon nalaga, da pravilno in popolno ugotovi dejansko stanje. Bistvo tega dokaza pa je po njegovih besedah, da se preveri avtentičnost dokumentov, ki jih je v zagovor predložil Kršinar.

Zagovornik obtoženca Radovan Cerjak je nato dodal, da je Zemljarič v postopku proti Leljaku potrdil avtentičnost dokumentov, na katerih temeljijo članki Kršinarja.

Potem ko je pooblaščenec zasebnega tožnika v spis vložil dokument, ki nakazuje, da je Zemljarič prevzel funkcijo načelnika Službe državne varnosti (SDV) septembra 1975, kar je po likvidaciji hrvaškega emigranta Nikice Martinovića maja istega leta, je zagovornik Kršinarja sodniku predložil kopijo glasila organov za notranje zadeve Varnost iz leta 1973 in dela knjige 88 stopnic do pekla Igorja Omerze. Ta dokazna predloga naj bi dokazovala, da je Zemljarič bil načelnik SDV že od leta 1973.

Kršinar se je na zatožni klopi znašel, ker je Zemljariča v člankih povezoval z umori nasprotnikov jugoslovanskega komunističnega režima - med drugim se je v enem od člankov osredotočil tudi na likvidacijo hrvaškega emigranta Martinovića maja 1975 v Celovcu.