Zakaj imajo grški kipi majhne penise? Strokovnjakinja v viralnem predavanju razbila uveljavljene mite

Poletje je čas potovanj in za mnoge tudi obiskov različnih muzejev.

Predvsem v Grčiji, Italiji pa tudi marsikje drugje, predvsem v Evropi.

Že bežen pogled na klasične skulpture v številnih muzejih, ki hranijo antične kipe pa pogosto razkriva neko podrobnost, ki se stalno ponavlja in vzbuja nekatera vprašanja.

Ob ogledu marmornih kipov iz preteklosti namreč obiskovalci pogosto opazijo, da so spolovila na marmornih upodobitvah golih bogov in junakov pogosto zelo majhna.

Toda – zakaj? Se je v tisočletjih spremenila človeška narava – ali pa le naš pogled nanjo?

Raziskovalka Ruby Reign se je zavezala, da zadevo preuči in pojasni.

»Ste se kdaj vprašali, zakaj ima toliko starogrških kipov gromozansko mišičasto postavo in kljub temu majhno spolovilo?« je vprašala v videu, ki ga je delila na svojem TikToku.

@rubysaysstuff I sound like some kind of wannabe professor but I found this kinda interesting #foryou #historytok #ancientgreece #fyp #history #randomfacts ♬ original sound - Ruby.Reign

»Nisem vedela, da so Grki svoje sovražnike, Egipčane, satirična bitja in celo bedake v komedijah pogosto predstavljali z velikimi penisi – kar kaže, da so v preteklosti velike penise ocenjevali precej negativno, kar je danes precej drugače,« je ugotovila.

»Pravzaprav sem odkrila, da so bili v stari Grčiji veliki penisi 'slabi', majhni penisi pa zaželeni, 'dobri'. Toda zakaj je to veljalo? Kajti to je očitno precej drugačen pogled od tistega, ki velja danes,« je poudarila.

Majhni penisi na grških kipih so namreč, kot se strinjajo raziskovalci, »znak kreposti, vljudnosti.«

Ruby je pojasnila, da je vse povezano s tem, kako se je dojemanje spremenilo.

»Izkazalo se je, da je v stari Grčiji imeti manjše spolovilo veljalo za znak vrline, vljudnosti ali samokontrole, celo discipline.«

»Imeti večjega pa je bilo medtem znak poželenja, požrešnosti in barbarstva, kar je precej zanimivo, ker je to drugače kot danes,« je dodala.

Njeni posnetki in pojasnila so zbrali več kot štiri milijone ogledov pri čemer je bilo veliko ljudi navdušenih nad predavanjem.

Komentarji na to temo pa so bili precej šaljivi.

Ena oseba je komentirala: »Ne pozabite, fantje, bili smo na vrhu, zdaj pa so to mesto prevzeli barbari.«

Drug komentator je dejal: »Vsekakor se moramo vrniti k svojim koreninam.«

Tretji je skrušeno dodal: »Res sem rojen v napačnem času.«

Zabaven video si lahko ogledate na tej povezavi.

Da gre za povsem resna spoznanja pa kažejo tudi zgodovinski viri in dela strokovnjakov.

Starogrški dramatik Aristofan je v svoji drami Oblaki (okoli 419–423 pr. n. št.) povzel idealne lastnosti svojih moških vrstnikov kot takšnih, ki jih krasi »bleščeče oprsje, svetla koža, široka ramena, majhen jezik, močna zadnjica in majhen penis.«

Tudi zgodovinar Paul Chrystal je raziskoval ta starodavni ideal. »Majhen penis je bil skladen z grškimi ideali moške lepote,« piše v svoji knjigi In Bed with the Ancient Greeks (2016).

»Majhen penis je bil znak najvišje kulture in vzor civilizacije,« poudarja zgodovinar Paul Chrystal.

Zlasti poželjivi, pokvarjeni satiri so bili v antičnem času upodabljani z zelo velikimi, pokončnimi genitalijami, včasih skoraj tako visokimi, kot njihov trup.

V skladu z mitologijo so bila ta bitja delno ljudje, delno živali.

In popolnoma brez zadržkov – lastnost, ki jo je grška visoka družba zaničevala.

»Veliki penisi so bili vulgarni in zunaj kulturne norme, nekaj, s čemer so se bahali barbari sveta,« piše Chrystal.

Pravzaprav je na številnih lončkih, ter iz amfor in frizih res mogoče videti dobro obdarjene satire, ki pijejo in uživajo.

Ruby je sklenila, da naše spreminjajoče se dojemanje velikosti spolovil razkriva dejstvo, da objektivna lepota ne obstaja.

»Mislim, da je zanimivo primerjati takratno perspektivo, da je manjše boljše, z današnjim mnenjem, ko ljudje pogosto mislijo, da je večje boljše. To samo dokazuje, da so naši lepotni standardi, naši ideali družbeni konstrukt in da se zato ne bi smeli obremenjevati s slabimi občutki o sebi,« je sklenila Raziskovalka Ruby Reign.