V Novem mestu predstavitev romana Žrtev novega življenja iz zapuščine pisateljice Ilke Vašte

V Knjigarni Goga v Novem mestu bodo drevi predstavili novoodkriti roman Žrtev novega življenja ene najplodovitejših pisateljic slovenskega zgodovinskega romana Ilke Vašte. Roman, ki v središče postavlja študentko medicine in komunistko Maro, prinaša literarni vpogled v sredino 20. stoletja in se dotika obdobja pred, med in po drugi svetovni vojni.

Po besedah začasne urednice založbe Goga Eve Vrbnjak roman, ki ga je Ilka Vašte po naročilu Prešernove družbe pisala leta 1959, obravnava lik partizanke in študentke medicine, ki ga je pisateljica zasnovala na utrinkih življenjske usode svoje mlajše hčerke, ki so jo kot komunistko med drugo svetovno vojno poslali v taboriščno internacijo na hrvaški otok Rab.

Roman, kot eno prvih tovrstnih del, opisuje ilegalno in partizansko življenje ter zlasti bolnišnični svet. Hkrati prinaša ljubezensko zgodbo in kriminalni zaplet ter številna zgodovinska dejstva. V njem so dokumentirane tudi številne akcije Osvobodilne fronte v okupirani Ljubljani.

Kot še ugotavlja Eva Vrbnjak, omenjeno pisanje Ilke Vašte v marsičem sledi žanru partizanskega romana in ob tem prinaša odkritosrčno zgodbo intelektualke, ki pogosto poudarja nevidno, žensko plat vojne. Rokopis romana se je ohranil v pisateljičini zapuščini, Ilka Vašte pa odločitev o njegovem izidu prepustila potomcem.

Ilka Vašte se je leta 1891 rodila v novomeški družini Burger. Njena mati je bila Novomeščanka, oče - državni uradnik - pa Postojnčan. Ker pri oblasteh ni bil dobro zapisan, je družina živela skromno, večkrat so se tudi selili. Ilka Vašte je tako odraščala še v Kostanjevici na Krki, Ribnici in Ljubljani, kjer se je izšolala za učiteljico.

Nato je službovala v Krašnji pri Lukovici, na Jesenicah in v Trstu, kjer je spoznala Avgusta Vašteta ter se z njim poročila. Po njegovi prezgodnji smrti se je tik pred razpadom avstrijske monarhije s hčerkama preselila v Ljubljano, kjer je delovala in živela do svoje smrti leta 1967.

Pisateljici življenje ni prizanašalo, kljub vsakdanjim naporom pa je izdala vrsto knjig. Med njimi trilogijo o prihodu Slovencev na današnje ozemlje, Mejaši, Zaklad v Emoni in Svet v zatonu, potem romane Umirajoče duše, Vražje dekle in njeno najobsežnejše delo Roman o Prešernu. Temu je sledil roman o Valentinu Vodniku Rožna devica, po drugi svetovni vojni pa je objavila še povest Upor, dramatizacijo Prešernovega življenja Visoka pesem in roman o Novem mestu Gričarji. Njeni zadnji deli sta roman o Janezu Trdini Izobčenec in avtobiografija Podobe iz mojega življenja.

Ilka Vašte je bila znana tudi po globokih protiklerikalnih prepričanjih in svobodomiselnih nazorih, česar pa njen svet ni razumel ali spoštoval. Njeni pogledi so bili močno pred časom, zaradi teh je bila večkrat deležna ponižanj in krivic.