Sovjetski izdajalec, ki je od Cie dobil na milijone dolarjev, povrnil pa milijarde

Na običajen mrzel januarski večer v Moskvi leta 1977 se je nek ne preveč izstopajoč moški, star nekaj čez petdeset, zaletel v nek drug avto na bencinski črpalki pri ameriškem veleposlaništvu. V resnici ta »nesreča« ni bila nobeno naključje, v drugem avtu pa je bil nihče drug kot šef Cie za Moskvo.

Adolf Tolkačov ostaja med najbolj katastrofalnimi viri uhajanja informacij o letalstvu v vsej ruski zgodovini. V letih 1979-1985 je delal za ameriško obveščevalno službo Cia in predal naprej toliko informacij, da je Izrael prevladal nad Palestino, ki ji je sovjetska tehnologija predstavljala 99 odstotkov letalstva. Za svoje delo je prejemal večjo mesečno plačo kot predsednik ZDA.

Tolkačov je več mesecev nenehno poskušal vstopiti v vrste ameriških obveščevalcev. Njegova prizadevanja so na koncu obrodila sadove in postal je agent s kodnim imenom Sphere (Sfera).

Ta mož danes velja za najbolje plačanega sovjetskega izdajalca, ki je prejemal na desetine milijonov dolarjev po današnjih standardih. Še bolj boleče pa so številke pri vprašanju, koliko so ZDA z njim prihranile pri tehnoloških inovacijah: Američani o točnem znesku razpravljajo še danes, višje ocene pa govorijo tudi o več deset milijardah dolarjev. Ameriško obrambno ministrstvo je pozneje javno priznalo, da so imele ZDA koristi od izdanih informacij Tolkačova še v začetku 90-ih. Zaradi enega izdajalca iz Rusije so lahko Američani 10 let vnaprej načrtovali sisteme laserskega vodenja in radarske sisteme.

Tolkačov na videz ni posebej izstopal, bil je srednje velik, imel je melanholičen obraz. Delal je na razvoju tehnologij za blokiranje radarjev in sistemih laserskega vodenja za vojno letalstvo v raziskovalnem inštitutu Fazotron v Moskvi. Toda temu možu ni bila všeč njegova vlada, hkrati pa je imel dostop do strogo zaupnega gradiva. To pa je bila zelo slaba kombinacija za Sovjetsko zvezo.

Aprila 1979, tistega leta, ko je tudi prvič pristopil do Cie, je Tolkačov prvič zapisal svoje motive na papir, po tem, ko jih je pet ali šest let zadrževal globoko v sebi. V zapisu je razkril, da sta velika disidenta Saharov in Solženicin v njem podžgala uporniška občutja. Hkrati je bil očitno zelo naklonjen Ameriki.

»Vaše države še nisem videl na lastne oči in nimam dovolj domišljije ali romantike, da bi jo lahko ljubil, ne da bi jo videl. Toda na podlagi nekaterih dejstev sem dobil vtis, da bi raje živel v Ameriki. Ravno zato sem se odločil, da vam ponudim sodelovanje,« je pojasnil.

Iz njegovih zapisov je bilo vse bolj jasno, da je Tolkačov v prvi vrsti družinski človek. Mogoče se njegovi zločini proti državi na tej podlagi zdijo nedoumljivi, vendar so bili njegovi motivi veliko bolj kompleksni, kot bi želela verjeti večina tistih, ki so nastrojeni proti njemu. To nas pripelje do drugega ključnega motiva: maščevanja. Želel se je maščevati za očeta svoje judovske žene in za vse ljudi, ki so bili pogubljeni med Stalinovimi čistkami.

Tudi žena Natalija Ivanova je bila otrok čistk in je delala na istem inštitutu Fazotron. Po moževih besedah je bila »specialistka za antene«. Njena mater je bila usmrčena leta 1938, oče pa je bil v delovnem taborišču do leta 1955, ko je bil Stalin že mrtev, nakar je kmalu po vrnitvi v Moskvo umrl.

Tolkačov je živel z ženo in sinom v dvosobnem stanovanju, ki je bilo precej prostorno za 70. leta 20. stoletja, v devetem nadstropju visoke zgradbe na Kudrinskem trgu. Njegov dom je bil samo 400 metrov proč od veleposlaništva ZDA, kar je bilo ključnega pomena za uspešno vzpostavitev stika in predajo informacij.

Nadaljevanje članka si lahko preberte na: RUSSIA BEYOND