Septembra bo minilo 100 let od rojstva Roalda Dahla, pisatelja na strani otrok (tema)

Na uradni spletni strani Roalda Dahla odštevajo dneve do 100. obletnice rojstva velikana otroške literature, ki bo 13. septembra. Ob jubileju pripravljajo 100 dogodkov, ki bodo potekali predvsem v avtorjevi rojstni Veliki Britaniji in ZDA, kjer je preživel vrsto let. Praznovanju se s projekti in dogodki pridružujejo tudi slovenske organizacije.

Roald Dahl - avtor z zanimivim življenjepisom

Roald Dahl se je rodil v kraju Lladaff v Walesu norveškima staršema, očetu Haraldu in materi Sofie Magdalene. Urednico mladinskega leposlovja pri Mladinski knjigi Alenko Veler je pri prebiranju Dahlovega življenjepisa najbolj navdušila njegova razgibana življenjska pot in občutek za pravičnost, ki ga je izkazoval že v otroških letih. Ta je bil po uredničinem mnenju najverjetneje posledica vzgoje njegove svobodomiselne mame.

Roald je imel tri sestre, polsestro in polbrata. Ko je bil star tri leta, mu je umrla sestra Astri, kmalu za njo še oče. Skrb za otroke je prevzela mama, s katero je bil vse življenje tesno povezan. V internatu ji je pisal izčrpna, zabavna pisma, v katerih se je že zrcalil njegov talent za pisanje, čeprav se ga sam, kot meni Alenka Veler, takrat še ni zavedal. Na to idejo je prišel mnogo pozneje, ko je kot član britanske obveščevalne službe živel v ZDA.

Pred profesionalnim pisanjem se je Dahl ukvarjal z marsičim. Že pri 17 letih je obesil šolo na klin in se zaposlil v naftnem podjetju, leta 1938 se je preselil v Afriko. V začetku druge svetovne vojne se je pridružil angleškim letalskim enotam (RAF), a je že na prvi dan aktivne službe strmoglavil z letalom. Ko je okreval, je sodeloval pri vojaških operacijah v Grčiji in Palestini, leta 1942 so ga premestili v Washington, kjer je bil asistent letalskega atašeja na Britanski ambasadi. Veljal je za šarmantnega diplomata in vohuna.

Leta 1946 je izšla prva zbirka njegovih kratkih zgodb za odrasle. Da bi bil bliže mami, se je vrnil v Veliko Britanijo, ker pa ni bilo zadostnega zanimanja za njegovo pisanje, se je leta 1951 preselil nazaj v ZDA.

Spoznal je igralko Patricio Neal in se leta 1953 poročil z njo. Leto zatem so se preselili v Veliko Britanijo. Rodilo se jima je pet otrok. Prvorojenca Thea je v New Yorku še kot dojenčka v vozičku zbil taksi, leta 1962 pa je zaradi ošpic umrla najstarejša hčerka Olivia. Hčerina smrt je Dahla močno potrla. Leta 1983 se je ločil in se poročil s Felicity (Liccy) Crosland, s katero je živel do smrti leta 1990.

Po izidu prve knjige za otroke Jakec in breskev velikanka leta 1961 je Dahl vedno več pisal za otroke, s knjigo Čarli in tovarna čokolade, ki je izšla leta 1964, si je pridobil sloves enega najbolj priljubljenih avtorjev za otroke.

Vedno na strani otrok

Alenko Veler je poleg Dahlove vsestranskosti, med drugim naj bi bil zraven pri izumu nevrokirurškega pripomočka, s katerim je želel pomagati sinu Theu, navdušila tudi njegova neomajna predanost otrokom. Vedno je bil na njihovi strani, je poudarila. Ni se pretvarjal, da so odrasli vsevedni, pravični in dobri. Poudarjal je, da so tudi med odraslimi nepravični, grozni in škodljivi posamezniki, s katerimi je lahko kot pisatelj na grotesken način obračunal.

Do odraslih po besedah Alenke Veler tudi v resničnem življenju ni bil vedno prizanesljiv. Donald Sturrock v Dahlovi biografiji med drugim navaja, da je sicer rad gostil ljudi, a je imel zelo robat smisel za humor.

Vse otroške zgodbe nastale v leseni hiški

Vse Dahlove knjige za otroke so nastale v majhni rumeni koči, ki jo je imel na domačem vrtu. Vanjo si je spravil ljube mu predmete. V njej je imel poseben stol, prirejen tako, da je lahko v njem udobno sedel s svojo poškodovano hrbtenico, čez naslonjalo za roke je bila pritrjena deska, na katero je lahko položil papir in pisal.

Pisal je le zjutraj in pozno popoldne. Med delom ga ni smel nihče motiti. Po navadi je eno knjigo pisal eno leto, vmes pa vztrajno pilil besedilo. Na vprašanje, kaj je skrivna sestavina dobre zgodbe, je v nekem intervju dejal: "Najbolj pomembno je, da je smešna!" Velikokrat so zgodbe govorile o njegovem resničnem življenju, ki se slišijo skoraj neverjetno. O tem je dejal: "Ne lažem. Samo resnico naredim malo bolj zanimivo ..."

Znan po izvrstnem slogu

Po mnenju Alenke Veler je branje Dahlovih del prava slast tako zaradi avtorjeve neizmerne domišljije kot ritma, zvočnosti besedil in tvorjenja vedno novih besednih pogruntavščin. Po uredničinem mnenju Slovenci nismo prikrajšani za bogastvo izvirnikov po zaslugi izvrstnih prevajalcev, kot so Ana Barič Moder, Milan Dekleva in Bogdan Gradišnik.

Dahlove knjige prevedene v skoraj 60 jezikov

Dahl je za svoje delo prejel več kot 25 nagrad v Veliki Britaniji, ZDA v Avstraliji in drugod. Po avtorju se je med drugim nekaj let imenovala nagrada Roald Dahl Funny Prize.

Njegova dela so bila prevedena v 58 jezikov. V slovenščini so na voljo Jakec in breskev velikanka, Čarli in tovarna čokolade, Čarobni prst, Čudoviti lisjak, Charlie in veliko stekleno dvigalo, Danny, prvak sveta, Gromozanski krokodil, Gravža, Jurijevo čarobno zdravilo, Vdv, Odvratne rime in Zverine grdine, Čarovnice, Poba: zgodbe iz otroštva, Žirafa in peli in jaz, Matilda in Kavlež Ifla ali želvak Alfi.

Ob 100-letnici rojstva vrsta dogodkov doma in po svetu

V Veliki Britaniji in ZDA ob jubileju pripravljajo 100 dogodkov. Veliko jih pripravljata muzej Roald Dahl Museum in Story Centre v Great Missendenu, kjer je pisatelj živel. Med drugim napovedujejo Puffinovo virtualno zabavo 13. septembra, na kateri pričakujejo vsaj 500 šol.

Jubilej bomo obeležili tudi v Sloveniji. Mladinska knjiga je ponatisnila šest avtorjevih knjig in pripravila posebno spletno stran. Dahlu bo posvečena tudi Vesela šola.

Kinodvorov prispevek so filmske projekcije Dahlovoh del. Že 30. junija so premierno prikazali film VDV Stevena Spielberga, 17. in 24. septembra se obeta Matilda v režiji Dannyja DeVita, na Kongresnem trgu so zavrteli film Čudoviti lisjak Wesa Andersona. Slovenska kinoteka bo 10. septembra predvajala film Čarovnice Nicolasa Roega.

V založbi Sanje so ponatisnili knjigo VDV, na rojstni dan pa v knjigarni pripravljajo posebno prireditev Čaroblinščice ali Trpomučnice ali kdo verjame v dobrodušne velikane?

Vrsto dogodkov pripravljajo v Mestni knjižnici Ljubljana, praznovanju se pridružujejo tudi na IBBY Slovenija s projektom Bralna spodbujevalnica, na Vodnikovi domačiji, v Bralnem društvu Slovenije in na Mestni občini Ljubljana.