REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Rogozin izzval ZDA: Če ste res bili na Luni, pokažite dokaze

Rogozin izzval ZDA: Če ste res bili na Luni, pokažite dokazeZDA so si prizadevale razviti obrambo in povečati svoj prestiž, zato so potrebovale vesoljski program, vendar niso imele tehnologije, ki bi jim pomagala dominirati v dirki, zato so lagale, pravi nekdanji vodja ruske vesoljske agencije Roskozmos. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Nekdanji direktor ruske vesoljske agencije Roskozmos Dmitrij Rogozin je po nedavni izjavi, v kateri je izrazil dvom, da je ameriška misija Apollo 11 leta 1969 res pristala na Luni, dejal, da to ne pomeni, da ZDA niso bile na Luni, ampak da išče odgovore, dejstva in prepričljive dokaze.

»Potrebni so dokumenti, fizični dokazi. Če jih ZDA pokažejo, potem v redu,« je dejal Rogozin v intervjuju za RT.

Izpostavil je, da so si ZDA prizadevale razviti obrambo in povečati svoj prestiž, zato so potrebovale vesoljski program, vendar niso imele tehnologije, ki bi jim pomagala dominirati v dirki, zato so lagale.

»Ne bi smeli loviti ZDA v vesoljski tekmi. Volkovi ne lovijo nikogar. Moramo iskati svoje niše, svoje mesto na tem trgu,« je dejal.

Po njegovem mnenju je gradnja satelitov obetavna smer, nekaj, kar bo pomagalo Rusiji tudi na področju posebne vojaške operacije (PVO).

Pomembno in nujno je, je nadaljeval, pomagati drugim državam pri razvoju njihovih vesoljskih programov in da je polet na Luno izguba denarja in truda.

»Obdobje letov s posadko astronavtov je končano, saj PVO dokazuje, da prihodnost pripada strojem in avtomatizaciji. Preveč smo cenili odnose z ZDA in od mene je zahtevano, naj se izogibam škandalom. Zato se zaradi tega nismo pogovarjali o tem, kaj se je res dogajalo v vesolju. In zato nismo - vse doslej - ničesar problematizirali,« je pojasnil nekdanji vodja Roskozmosa.

Medtem se pojavljajo nova pričevanja:

Sin nekdanjega vojaškega policista, ki je svoje naloge opravljal 20 let je v oporočnem videu razkril, da mu je oče pred smrtjo povedal, da je moral varovati vojaško oporišče, v katerem so v ogromnih hangarjih poustvarili okolje Lune. Vse, kar je videl, je veljalo za strogo zaupno in o tem v času življenja ni smel spregovoriti z nikomer.

Ko je pozneje videl pristanek na Luni je bil prepričan, da je to tisto, kar so snemali v hangarjih in da je iste prizore videl že prej.

Vse je bilo obarvano v črno barvo, pokrajino pa so naredili iz gramoza in peska. Pozneje so materiale uporabili za isto oporišče, ki se je razširilo.

V hangarje je lahko vstopilo le 15 ljudi, po posebnem seznamu tedanjega ameriškega predsednika Lyndona Johnsona. Tam je videl tudi astronavte, ki so snemali przore, pa tudi lunarni modul, vozilo in drugo opremo...

Ko je pozneje videl pristanek na Luni je bil prepričan, da je to tisto, kar so snemali v hangarjih in da je iste prizore videl že prej.

Sam pravi, da od razkritja ne bo imel nobene koristi, ker bo posnetek lahko javno objavljen šele po njegovi smrti, a da je to zgodbo moral povedati...

Res je tudi, da je NASA izgubila originalne posnetke pogovorov s posadkami programa Apollo in so jih nato morali rekonstruirati, kar je prav tako zelo nenavadno za tako pomembno odpravo v človeški zgodovini.

Jasnega odgovora na vprašanje, ali gre za točna pričevanja ali ne še vedno ni, toda Rogozinove pripombe so vsekakor sprožile nekatera nova vprašanja.

Rogozin je v objavi na Telegramu razkril še, da se je njegovo osebno iskanje resnice začelo »pred približno desetimi leti«, ko je delal v ruski vladi; postal je skeptičen glede tega, da so Američani dejansko stopili na Luno, ko je primerjal, kako izčrpani so izgledali sovjetski kozmonavti po vrnitvi s poletov v primerjavi s posadko Apolla 11, ki je bila videti po misiji popolnoma nespremenjena, sveža.

Že takrat je Roskozmosu poslal zahteve za dokaze, da so Američani res bili na Luni.

Toda vse, kar je dobil v odgovor, je bila knjiga, v kateri sovjetski kozmonavt Aleksej Leonov priča o tem, kako se je pogovarjal z ameriškimi astronavti, ki so mu povedali, da so bili na Luni.

Nekdanji uradnik ruske vesoljske agencije je potrdil, da je nato nadaljeval s prizadevanji priti do dna tej zgodbi, še posebej, ko je bil leta 2018 imenovan za vodjo Roskozmosa.

Navkljub poizvedovanju, trdi Rogozin, ni uspel priti do nobenih konkretnih dokazov.

Namesto tega ga je več neimenovanih ruskih akademikov jezno kritiziralo zaradi spodkopavanja »svetega sodelovanja z ameriško vesoljsko agencijo NASA«, razkriva zdaj Rogozin.

Razkriil je še, da je tedaj »prejel celo jezen telefonski klic visokega uradnika« v Moskvi, ki naj bi ga obtožil za zapletanje mednarodnih odnosov.

Rogozin je priznal, da še vedno ne more verjeti, da so ZDA uspele izvesti ta podvig, ki ga danes niso sposobne ponoviti, kljub neverjetnemu napredku tehnologije od poznih šestdesetih let prejšnjega stoletja.

Spomnimo, Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo.

Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi pilot komandnega modula CM-107 Kolumbija Michael Collins in pilot lunarnega modula LM-5 Orel Edwin Aldrin, z vzdevkom Buzz.

Je vse bila le prevara? Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Neil Armstrong in Buzz Aldrin pa sta se zapisala v zgodovino kot prva človeka, ki sta stopila na površje Zemljinega satelita.

Pred zadevnim letom pod taktirko ameriške vesoljske agencije NASA je v ZZSR potekal sovjetski program brez posadke Luna 2, ki je utrl pot raziskovanju Lune.

Aprila lani je predsednik Ruske federacije Vladimir Putin obljubil, da bo Rusija nadaljevala svoj lunarni program.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek