REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Prihajajo himere, živa gojišča človeških organov: ustvarili so že prve »prašičje opice«, toda to je šele začetek ...

Zapri 
Prihajajo himere, živa gojišča človeških organov: ustvarili so že prve »prašičje opice«, toda to je šele začetek ...Himere iz pujsev in opic bodo poskrbele za nove človeške organe.

V kitajskem laboratoriju v Pekingu se je te dni zgodil revolucionarni preboj v znanosti – na svet so pokukale prve hibridne »prašičje opice«, himere, z DNK zapisom obeh živalskih vrst.

Gre za samo enega od poskusov, s katerimi znanstveniki poskušajo ugotoviti, ali bi lahko živali izkoristili za rast in transplantacijo človeških organov.

Kitajska v teh poskusih prednjači zaradi bolj ohlapnih pravil – te raziskave v Evropi in ZDA namreč sprožajo več etičnih dilem.

Na zunaj sta bili videti kot prisrčna pujska, vendar sta imeli genetski material v srcu, ledvicah, pljučih, koži in drugih delih telesa - iz opic.

Dve prašičji himeri, ki sta bili rojeni na Kitajskem, sta sicer živeli samo teden dni. Na zunaj sta bili videti kot prisrčna pujska, vendar sta imeli genetski material v srcu, ledvicah, pljučih, koži in drugih delih telesa - iz opic.

Za raziskavo so potrebovali več kot 4000 embrionov.

Celice opic so bile po petih dnevih vstavljene v embrione prašičev in so bile prilagojene tako, da so proizvajale še fluorescenten protein, da so znanstveniki lahko ugotavljali, kam so se razširile.

Genetika

»Gre za prve himere opic in prašičev« je dejal Tang Hai iz državnega laboratorija za raziskavo celic in reproduktivno biologijo v Pekingu.

Razlog hitre smrti himer ni znan, vendar naj ne bi bil povezan z genetskim inženiringom, ker je istočasno umrlo tudi osem normalnih prašičkov.

Nekateri znanstveniki vseeno opozarjajo pred podobnimi eksperimenti. Nevrolog Douglas Munoz z univerze Queen's v Kanadi je dejal, da ga raziskovalni projekti, kot je ta, »etično res strašijo.«

Da začenjamo manipulirati z življenjskimi funkcijami na ta način, ne da bi popolnoma razumeli, kako jih izključiti ali ustaviti, če gre kaj narobe, to je res nekaj, zaradi česar sem prestrašen.

»Da začenjamo manipulirati z življenjskimi funkcijami na ta način, ne da bi popolnoma razumeli, kako jih izključiti ali ustaviti, če gre kaj narobe, to je res nekaj, zaradi česar sem prestrašen,« je ocenil znanstvenik.

Človeško-prašičji embrion so sicer prvič naredili že januarja leta 2017, na Inštitutu Salk v San Diegu v ZDA, vendar je umrl po 28 dnevih.

Eksperimentirali pa so tudi s človeškimi in opičjimi celicami. Ekipa okoli španskega znanstvenika Juana Carlosa Izpisua je genetsko spremenila zarodke opice, da niso mogli oblikovati organov.

Znanstveniki z ameriškega inštituta Salk in španske katoliške univerze v Murcii so nato v zarodek vstavili človeške matične celice, ki so sposobne ustvarjanja tkiva.

Proces so nato zaustavili, še preden se je zarodek popolnoma razvil. V Španiji so tovrstne raziskave zelo omejene, in sicer le na raziskave smrtnih bolezni, zato so eksperiment opravili na Kitajskem.

Raziskave naj bi omogočile proizvodnjo nujno potrebnih organov za ljudi. Samo v Veliki Britaniji dnevno umrejo trije ljudje zato, ker ni primernih organov darovalcev.