Prihaja »kitajski Starlink«: Kitajski satelitski »Tisoč jader« naj bi bil dvakrat močnejši od ameriškega omrežja

Po poročanju kitajskih državnih medijev je kitajsko državno podjetje za satelitsko tehnologijo Shanghai Yuhi 6. avgusta v orbito izstrelilo prvo skupino 18 satelitov v ozvezdju z imenom »Qianfan« (Tisoč jader).

Plans of Qianfan 01 Internet constellation explained. Full HD:https://t.co/vhjVrSPsvA pic.twitter.com/QDULUVeP7T

— CNSA Watcher (@CNSAWatcher) August 8, 2024

Celoten projekt predvideva mrežo okoli 14.000 satelitov – kar je dvakrat toliko, kolikor jih ima trenutno v lasti Starlink Elona Muska – z namenom zagotavljanja več storitev, vključno z zelo želenim D2D (neposredno povezavo z napravami).

Space pros from CAS Space participated in the research and anlysis for the unlocking/separation mechanisms of the 18 stacked satellites of Qianfan Constellation launched on Aug 6. We will continue to offer our clients expertise in spacecraft development. pic.twitter.com/uLlNFr1z5Q

— CAS Space (@cas_space) August 13, 2024

Prva polovica satelitov bo aktivirana do konca prihodnjega leta, druga polovica pa do konca leta 2027.

Do 2. avgusta 2024 je imel Starlink, ki je v lasti ameriškega podjetja SpaceX, v orbiti okoli 7000 satelitov, zaradi česar je to največja konstelacija satelitov v nizki orbiti na svetu.

Uporaba tehnologije D2D je Starlinku omogočila zagotavljanje internetnih in komunikacijskih storitev Ukrajini med vojno z Rusijo.

Podjetje SpaceX je leta 2021 za ameriško ministrstvo za obrambo začelo ustvarjati mrežo satelitov, znanih kot Starshield, ki bodo služile ameriškim obrambnim in obveščevalnim agencijam.

the Russian Defense Ministry reports.#RutoRailaMustGO #Putin #Trump #Russian #UkraineRussiaWar️️ #Trump2024

— United Global South Info (@WeGlobalSouth) August 13, 2024

Kitajska komunistična partija (KPK) je vse našteto takoj opazila in kmalu v PLA Daily, uradnem časopisu kitajske Ljudske osvobodilne vojske, ZDA obtožila »militarizacije vesolja«.

Kitajski vojaški raziskovalci so leta 2022 analizirali različne možnosti Starlinka.

Zapisali so, da Starlink predstavlja »potencialne nevarnosti in izzive.«

@elonmusk AFU ignored the Space X ban and handicraft modified the Starlink system for use in the #Kursk region - Mash

The goal was to disable geolocation so that the device would not track its location.#Russia #Ukraine #UkraineRussiaWar

Share  follow @Craft8431 pic.twitter.com/TaEr1xjItW

— Crafty News Outlet (@Craft8431) August 20, 2024

Kitajski raziskovalci so oblasti pozvali, naj razvijejo nove protiukrepe, ki bi vključevali zmožnosti »onesposobiti nekatere satelite Starlink in motiti operacijski sistem konstelacije.«

Lansko leto so znanstveniki na Univerzi za vesoljski inženiring, kitajski vojaški raziskovalni univerzi, predlagali metode za »motenje« komunikacij Starlink in Starshield, vključno z elektromagnetnimi motnjami in uporabo mikrovalov ali visokozmogljivih laserjev za poškodovanje ali uničenje določenih satelitov Starlink.

Poleg tega so kitajske obrambne publikacije razpravljale o ukrajinskih operacijah in potencialni uporabi ameriških tehnologij, vključno s Starlinkom, v prihodnji vojni proti Tajvanu, glede na analizo Reutersa iz leta 2023.

General Stephen N. Whiting, vodja ameriškega vesoljskega poveljstva, je aprila opozoril, da je napredek Kitajske v vesolju »neverjetno hiter«.

Izstrelitev satelita Starlink leta 2019 je zaznamovala uvedbo satelitskega internetnega sistema z globalno pokritostjo, ki predstavlja potencialno grožnjo tudi kitajskemu internetnemu požarnemu zidu.

Yep.https://t.co/5yH05HLdym

— eMando (@eMandaloria) August 17, 2024

Starlink lahko Kitajcem zagotovi storitve, ki lahko zaobidejo trenutno internetno storitev, ki jo zagotavljajo kitajski organi.

Elon Musk je leta 2022 dejal, da so ga kitajske oblasti prosile, da naj sisteme Starlinka ne prodaja kitajskim državljanom.

Naslednje leto je Kitajska Mednarodni zvezi za telekomunikacije (ITU) predložila internetni konstelacijski načrt, imenovan »GW« (akronim za Guo Wang ali National Grid), s ciljem izstrelitve približno 13.000 satelitov v nizki orbiti.

The Qianfan/G60 is a full-band, multi-layer, multi-orbit constellation design that includes three generations of satellite systems. The sat weighs 300kg and used a Hall electric propulsion powered by krypton: thrust 20mN, specific impulse 1385s, power <550w, life >2500h. https://t.co/BI6RAqzmJu pic.twitter.com/asDDCvxLyq

— luritie (@luritie) August 6, 2024

Vendar je bil načrt GW počasen in ni uspel postati prvi, ki je izstrelil satelite na Kitajsko.

S trenutnim projektom ozvezdja Qianfan Kitajska v bistvu zaseda vire frekvence in nizke orbite (LEO), ki jih ITU trenutno dodeljuje po načelu, kdor prej pride, prvi melje.

Qianfan Internet Constellation/G60 Low Earth Orbit Communication Satellite, single satellite weight 300kg, equipped with one krypton Hall effect thruster: thrust 20mN, specific impulse 1385s, power <550w, lifetime >2500h. Source:https://t.co/av5DBoLW7D pic.twitter.com/taTVO5u9Ja

— CNSA Watcher (@CNSAWatcher) August 6, 2024

Zaradi večje oddaljenosti od Zemlje imajo sateliti, ki delujejo v nizki Zemljini orbiti prednosti v smislu hitrosti pretoka informacij, torej ločljivosti slike, komunikacije in splošne izmenjave informacij v realnem času na bojišču.

Kitajski napredek tudi na tem področju je pričakovano takoj vzbudil jezo v ZDA in Tajvanu.

Qianfan Internet Constellation to deploy 648 satellites by 2025. Shanghai Yuanxin aims to launch 108 satellites this year, building towards a global network of tens of thousands for comprehensive services. Source:https://t.co/5AAFiCW15p pic.twitter.com/ldWAXjoLAR

— CNSA Watcher (@CNSAWatcher) August 6, 2024

Tsungnan Lin, profesorica elektrotehnike na Nacionalni tajvanski univerzi, je za The Epoch Times povedal, da kitajska naložba s Qianfan Constellation kaže na »ambicije režima«, da kljub trenutni gospodarski krizi v državi razvije »kitajski Starlink« in da se tako »pripravlja na morebitne konflikte z Združenimi državami.«