Pomen digitalizacije v slovenskih podjetij

Slovenska podjetja se vse bolj zavedajo pomena digitalizacije, v zadnjem letu tudi njenega vpliva na zagotavljanje konkurenčnosti, kaže raziskava Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Največje ovire na tem področju družbe vidijo v usposobljenosti zaposlenih, visokih stroških in zaščiti podatkov. Potencial je velik, pravijo strokovnjaki.

Raziskava je pokazala, da 91 odstotkov slovenskih podjetij digitalizacijo vidi najmanj kot pomembno, je na današnji predstavitvi rezultatov povedala predsednica zbornice Gertrud Rantzen. Prvič v treh letih, kar na zbornici izvajajo raziskavo, so podjetja kot dodano vrednost digitalizacije navedla zagotavljanje konkurenčnosti. Na prvem mestu je sicer povečana produktivnost, konkurenčnosti pa med top tremi navedenimi odgovori sledi povečanje učinkovitosti.

Med ovirami in tveganji za digitalizacijo so podjetja drugo leto zapored na prvo mesto postavila kvalificiranost delovne sile. Sledijo visoki stroški oziroma vlaganja, na tretjem mestu pa je varnost podatkov. To tveganje, ki ga v Nemčiji podjetja postavljajo na prvo mesto, je pri nas od lani občutno pridobilo na teži.

Višja so tudi načrtovana vlaganja v digitalizacijo. Petina podjetij je namreč navedla, da bo v ta namen investirala od štiri do šest odstotkov prometa, 44 odstotkov jih bo vložilo od dva do tri odstotke prihodkov. Do enega odstotka prometa bo vložilo 27 odstotkov podjetij.

V ospredju pri investicijah bo izobraževanje zaposlenih. Drugo najpomembnejše področje bo digitalizacija proizvodnje, tretje pa načrtovanje poslovnih virov (ERP).

Digitalizacija gospodarstva ob tem ne bo pa zmanjšala števila zaposlenih. Da sprememb pri številu kadrov ne bo, namreč napoveduje 74 odstotkov podjetij, 20 odstotkov pa jih napoveduje dodatno zaposlovanje. Le šest odstotkov jih napoveduje zmanjšanje delovne sile.

Kljub spremembam, ki so že vidne, in velikemu potencialu je proces digitalizacije v slovenskem gospodarstvu še prepočasen. Država bi na pomoč lahko priskočila z davčnimi spodbudami za ukrepe digitalizacije, promocijo raziskovalnih aktivnosti, podporo nadaljnjemu izobraževanju, zagotavljanju kakovostnih širokopasovnih omrežij, spodbujanju mladih talentov ter sprejemom zakonodaje na področju varstva podatkov, so zaključili v zbornici.

Raziskavo so opravili na vzorcu 93 pretežno proizvodnih podjetij različnih velikosti v Sloveniji.

Da morajo biti kadri v ospredju bodočega razvoja podjetij, so se strinjali tudi sogovorniki na okrogli mizi, ki je sledila predstavitvi rezultatov raziskave. Po besedah vodje laboratorija za robotiko na Institutu Jožef Stefan (IJS) Igor Kovač bo nujno "učenje ljudi ter inovativnost na vseh področjih". Trije temelji uspešnega gospodarstva so namreč atraktivni produkti, proizvodnja na najvišji ravni ter novi poslovni modeli.

Direktor Adecco Slovenija Miro Smrekar je opozoril na "izgubljeno desetletje" na področju kadrov. V prihodnje bo delovne sile primanjkovalo, zaposleni pa bodo od delodajalcev pričakovali celovito delovno izkušnjo. Tako nekatera podjetja na primer plače že izplačujejo v kriptovalutah, druga omogočajo delo od kjer koli. "Slovenska podjetja imajo tu še veliko domače naloge," je spomnil.

Svoj del bodo morali dodati delavci sami s pripravljenostjo na nenehno učenje, izobraževanje in dodajanje kompetenc. Ob delodajalcih in delavcih pa mora svoje storiti tudi država, in to ne le s spremembami izobraževalnega sistema. "Podjetja morajo imeti resurse in načine za prenašanje novih znanj, država pa mora spodbujati podjetja in omogočati zaposlenim, da to počnejo," je dejal Smrekar.

V Sloveniji, pa tudi širše v Evropi, nam sicer manjka poguma biti prvi na svetu, je dejal Kovač. Izpostavil je tudi pomen patentov, od katerih je odvisno, ali bo neko zagonsko podjetje uspelo pridobiti kapital in uresničiti svojo idejo. Na IJS letno naštejejo okoli 20 podeljenih patentov. "Tudi projekti v EU so vedno bolj industrijsko naravnani," je sogovornik izpostavil premik v pravo smer.

Vodja sektorja za koordinacijo pametne specializacije na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Peter Wostner pa je menil, da podjetja industrije 4.0 ne smejo videti kot način za zmanjševanje stroškov, ampak kot pot do novih produktov. Država temu področju namenja okoli 200 milijonov evrov, spremembe v odnosu pa so že vidne tudi pri sindikatih, je še dodal.

Ena od tehnologij, ki bo temeljito pretresla poslovanje podjetij, je tehnologija veriženja blokov (blockchain). Gre za tehnologijo, ki je vse bolj uporabna v praksi, v prihodnje - veliko prej kot v 10 letih - pa bo prinesla veliko transparentnost ter avtomatizacijo in pohitritev procesov. "Odpadlo bo veliko posrednikov," je opozoril direktor Hive Project Jure Soklič.