Na kakšen način v Sloveniji do novih Dragićev, Oblakov, Kozmusov

Meritve in diagnostika v športu, suhoparne besede, ki pa v ozadju skrivajo pomembne podrobnosti za to, da bi tudi v prihodnje v Sloveniji imeli nove Gorane Dragiće, Primože Kozmuse, Jane Oblake, Tine Maze in druge, ki so ali pa še vedno navdušujejo ljubitelje športa. To področje pri nas sicer ni sistemsko urejeno, načrti za izboljšanje pa.

V Sloveniji že obstajajo različni zasebni in javni centri, nekateri namenjeni zgolj vrhunskim športnikom, drugi pa tudi rekreativcem in tudi širši populaciji in ta del, sicer v neprimerno manjšem obsegu, spominja na slovenski zdravstveni sistem. V okviru Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) pa obstajajo načrti za vzpostavitev nacionalnega inštituta za pomoč vrhunskim športnikom in trenerjem pri njihovih vadbenih procesih.

Direktor direktorata za šport Boro Štrumbelj, ki je 25 let član panožnega plavalnega tima, je uvodoma ocenil, da je slovenski šport tako dober tudi zato, ker smo zelo majhni. "Mnogi strokovnjaki iz fakultet so zelo vključeni v procese vrhunskega športa. To v tujini ni velikokrat prisotno. Vrhunske izide se lažje doseže z meritvami in raziskavami, četudi so tudi drugačni, a redki primeri, kot je Damir Dugonjić, ki je bil zadnja leta najboljši slovenski plavalec, pri katerem meritev skorajda ni bilo. Ostali plavalci pa so bili stalno testirani in spremljani. Edini slovenski dobitnici plavalnega olimpijskega odličja Sari Isakovič sem lahko tako na podlagi meritev določil zelo natančen izid, ki ga je zmogla, pri ostalih pa mi to ni uspevalo tako natančno," je na Maxi klubu STA omenil Štrumbelj in citiral tudi Petra Mankoča.

Ta je dejal, da je 98 odstotkov izida dela plavalca in trenerja, ostala dva odstotka pa dajo ostale stvari. "In prav ta dva odstotka nato odločata, ali si na vrhu ali na 30. mestu," je ocenil Štrumbelj.

Na Fakulteti za šport je devet laboratorijev, ki jih lahko v okviru prakse uporabljajo tudi študentje, opravljajo se različne meritve in znanstvene raziskave ter razvoj. Pomembna je tudi baza podatkov kot osnova za delo ter razvoj, obenem pa spremljajo in vlagajo tudi v moderno tehnologijo.

Predstojnik Inštituta za šport na FŠ Janez Vodičar opozoril, da skoraj ni na voljo javnega denarja za to področje. Poudaril je, da Fakulteta za šport že 30 let deluje v meritvah in je bil zato tudi ustanovljen Inštitut za šport, kjer delujejo v smeri prepoznavanja sposobnosti športnika in jih nadgraditi. "Premalokrat pa se zavedamo, da se človeka lahko obremeni le do določene meje in tu se ločijo tisti, ki lahko dosežejo vrhunske izide od drugih, ki teh zmožnosti nimajo."

Že pred desetimi leti so OKS v dogovoru s panožnimi zvezami začeli razvijati idejo o nacionalnem inštitutu za meritve in diagnostiko. Generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Blaž Perko je razložil, da želijo v tem okviru združiti strokovnjake različnih področij. Inštitut je v idejni zasnovi, pred tem so obiskali tuje države, ki so v tem pogledu na višji ravni od naše in videli, da je treba pri vrhunskem športu delati po norveškem modelu, ki ima krovno organizacijo za to področje.

"Od leta 2011 smo v OKS vzpostavili olimpijski strokovni center s strokovnjaki različnih strok - medicine športa, kinezologije, mehanike, športne psihologije, prehrambenimi strokovnjaki - za podporo športnikom in trenerjem, z željo po vzpostavitvi standardov ter uvajanjem znanosti, kar nam doslej ni uspelo, kot tudi ne informacijske podpore, predvsem zaradi pomanjkanja denarja, pa tudi zaradi težav pri sestavljanju modela iz različnih pogledov, ki obstajajo pri tem pri nas. Zato odločitev, da naredimo nacionalni inštitut, v centru je trenutno 32 panožnih zvez, združenih pa prek 40 izvajalcev."

Primer iz prakse je izpostavil Andrej Jelenc: "Nismo dobili podatkov, zato trenerji nismo želeli le na meritve zaradi meritev, zato je treba vzpostaviti model svetovanja na temelju meritev. Zato velikokrat v kajakaškem športu posegamo po tujem znanju in tujih strokovnjakih. Želimo si več sodelovanja, da tudi prek podatkov dobimo model, kakšna je pot do uspeha."

goran_dragic.jpg

Mitja Bračič iz Global Sports Clinic je poudaril sodelovanje s trenerji in športniki v celotnem procesu. "Tako lahko konkretno naredimo meritve in usmerjen načrt izboljšav. Potrebno je tudi dnevno delo z njimi. Ne vidim potrebe po shranjevanju podatkov, ker se šport bliskovito spreminja, tudi s spremembami pravil. Gorana Dragića tako spremljamo, kako v kakšnem stanju zapusti center ali reprezentanco. Obenem pa moramo najti tudi pot do rekreativcev."

Čeprav se je izšolal na Fakulteti za šport, je bil ob tem bil do nje tudi kritičen: "Kadrovska slika je slaba. Na naš razgovor je prišlo 50 ljudi, od teh sta dva prišla na preizkus. Na FŠ dobijo osnovna znanja in po treh letih niso sposobni sami izvajati meritve, za delo pa je potrebno še dve do tri leta uvajanja. Vrhunski šport je super pokrit, v splošni populaciji pa ni prenosa tega znanja."

Predstojnica Inštituta za medicino in šport Petra Zupet je izpostavila skrb za mlade športnike, saj jih po njenem mnenju kljub treningom večina ni pravilno motorično usmerjena. Grozljivo ji je, je navedla, da 15-letnik kljub dnevnemu treningu med uro in tremi urami ne zna narediti pravilnega enostavnega počepa, česa takšnega si pred desetimi leti ni znala niti predstavljati. Med drugim je izpostavila tudi preventivno delovanje, ki jo nudi strokovna pomoč in meritve.

"Preprečujemo športne poškodbe ali stanja, ki omejujejo zmogljivost, pretreniranost, kronično utrujenost, različne pomanjkljivosti zaradi napačne vadbe. Poleg vrhunskih pa so pomembni tudi rekreativni športniki. Dva zastoja srca smo imeli na ljubljanskem maratonu prejšnji mesec na prvih kilometrih in tekača sta imela srečo. V Palmanovi pa je minuli vikend med tekom na 21 km v zadnjih kilometrih preminil triinštiridesetletni Slovenec. Če bi šli na predhodne preiskave, bi verjetno to lahko preprečili," je navedla Zupetova. Vodičar je sicer opozoril, da si ne predstavlja, kako bi lahko pri nas ob kroničnem pomanjkanju denarja in kadrov lahko testirali okrog 25.000 tekačev, ki sodelujejo na oktobrskem maratonu v slovenski prestolnici.