Mineva 200 let od smrti ene najbolj priljubljenih pisateljic Jane Austen

Mineva 200 let od smrti pisateljice Jane Austen, ki danes velja za eno najodličnejših angleških romanopisk. Avtorica šestih romanov, kot so Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost ter Emma, je slavo doživela šele posthumno. Dela odlikujeta dovršena kompozicija ter slog, poln finega humorja in dobrohotne ironije.

Rodila se je 16. decembra 1775 v Hampshiru kot sedmi otrok anglikanskega duhovnika Georgea Austena in njegove žene Cassandre. Večino svoje izobrazbe si je pridobila doma, med drugim tudi z branjem knjig iz očetove obsežne knjižnice. Njena najboljša prijateljica je bila starejša sestra Cassandra, s katero si je pozneje tudi veliko dopisovala, a je ta večino pisem uničila. Avtoričino literarizirano biografijo na podlagi preostalih pisem, ki je na voljo tudi v slovenščini, je leta 2005 objavila Carol Shields.

Snov za pisanje je jemala iz svojega življenja. Leta 1801 so se Austenovi preselili v visoki družbi cenjeno okolje zdraviliškega kraja Bath, ki predstavlja prizorišče za mnoge njene romane, čeprav samega kraja ni marala. Leta 1802 jo je zasnubil premožen, a mlajši Harris Bigg-Wither. Ponudbo je najprej sprejela, a jo naslednji dan zavrnila. Po očetovi smrti je s sestro in materjo živela pri bratovi družini v Southamptonu, preden so se preselili v Chawton. Danes je v tem domu muzej, ki je postal priljubljena turistična točka.

Jane Austen je svoje poznejše romane pisala v Chawtonu. Pisati je začela sicer že leta 1787, za njeno prvo resnejše besedilo velja kratki roman v pismih Lady Susan. Poleg romana Prevzetnost in pristranost (1813), ki je primer njene duhovite kritike navad takratne družbe, sta se med dela svetovne književnosti zapisala še Razsodnost in rahločutnost (1811) ter Emma (1815). Poleg omenjenih del je tudi avtorica romanov Northangerska opatija, Prepričevanje in Mansfield park. Skladno s takratno prakso ženskih avtoric je objavljala anonimno. Vsi romani so dostopni tudi v slovenščini.

Leta 1816 je začela bolehati in umrla v 42. letu starosti. Poznavalci njenega življenja si še danes niso na jasnem glede vzroka njene smrti. Nekateri omenjajo tuberkulozo, drugi raka na prsih, spet drugi predpisan arzenik, ki naj bi jo ubijal na obroke. Tako njeno življenje kot romani so bili deležni številnih ekranizacij, vplivala je tudi na številne ustvarjalce, med drugim tudi na pisateljici Virginio Woolf in Helen Fielding, avtorico Bridget Jones.

V veliki Britaniji se bodo po pisanju francoske tiskovne agencije AFP pisateljici poklonili z razstavo v Winchestru, kjer je pokopana. Postavitev The Mysterious Miss Austen pripravlja Univerza v Oxfordu. Britanska centralna banka bo ob obletnici avtoričine smrti izdala bankovec za 10 funtov z njeno podobo, obeta pa se tudi vrsta drugih spominskih dogodkov.