Ko je japonski napad na Pearl Harbor sprožil globalno vojno

Na današnji dan leta 1941 so pomorske sile Japonskega cesarstva napadle ameriško pomorsko bazo v Bisernem zalivu (Pearl Harbor) na Havajih, kot tudi druga ameriška (Filipini, Guam, otok Wake) in britanska ozemlja (Malaja, Singapur, Hong Kong).
Japonski napad je povzročil ameriško napoved vojne proti Japonski, nakar sta v okviru pakta sil osi Italija in Nemčija napovedali vojno ZDA. S tem se je dejansko pričela globalna, druga svetovna vojna.

Gospodarske sankcije

Leta 1931 je Japonska napadla in okupirala Mančurijo ter nato nadaljevala osvajanje celotne Kitajske. Totalna vojna (in zločini proti nevtralnim državam ter civilnemu prebivalstvu) je sprožila zahodno podporo Kitajski; tako so ZDA, Združeno kraljestvo in Francija Kitajski posodila denar, s čimer so hoteli zavreti kitajski pohod v Aziji (in s tem proti njihovim kolonijam). A Japonska je vseeno leta 1940 napadla Francosko Indokino, da so preprečili oskrbovanje Kitajske.

Naslednje leto so Američani pričeli tudi krepiti vojaško prisotnost na Pacifiku, kar naj bi odvrnilo Japonce od napada na njihova ozemlja. Julija 1941 so Američani prenehali prodajati nafto in naftne proizvode Japonski, kar je privedlo do večmesečnih, a neuspešnih pogajanj o umiku japonskih sil iz zasedenih azijskih dežel.

Japonsko načrtovanje

Ker je Japonska potrebovala nafto za izvajanje vojnih pohodov, so že zgodaj leta 1941 pričeli z načrtovanjem napada na ameriške vojaške sile na Pacifiku. Tako so se odločili, da bodo z nenadnim napadom na osrednjo ameriško pomorsko oporišče na Japonskem, v Bisernem zalivu, uničili oz. vsaj močno onesposobili ameriško floto, kar bi jim omogočilo neovirano zasedbo Jugovzhodne Azije. Dalje so hoteli pridobiti čas, da bi se japonska vojna mornarica okrepila z novimi plovili kot tudi povzročiti spremembo javnega mnenja, kar bi na koncu privedlo do mirovnega sporazuma med Japonsko in ZDA.

Pomorska letala so bili v bližini Pearl Harborja prišli na krovu šestih japonskih letalonosilk, nakar naj bi v dveh valovih napadla ameriške cilje.

Vojaška katastrofa

Prvi val v moči 183 letal (od katerih šest ni vzletelo) so imela nalogo, da napadejo tako največje vojne ladje (letalonosilke in bojne ladje) kot uničijo letališča ter tam parkirana letala, ter tako preprečijo ameriški letalski protinapad. Na letu so japonska letala bila opažena na ameriški radarski postaji, a ker so v tem času pričakovali ameriške letalske okrepitve, niso sprožili alarma. Istočasno so sestrelili tudi več ameriških letal, od katerih je vsaj eno poslalo opozorilo po radijski zvezi, a tudi to ni sprožilo alarma. 

Drugi letalski val v moči 171 letal (štiri niso vzletela) so nato pričela napadati preostale ladje kot ciljem na kopnem. Istočasno z letalskimi napadi je v zaliv vplulo tudi pet japonskih miniaturnih podmornic (s posadko dveh mornarjev), ki pa niso imele pretiranega uspeha, saj so bile vse potopljene. V napadu je umrlo 2.403 Američanov (od tega 68 civilistov), medtem ko je bilo ranjenih 1.178 drugih (35 civilistov). Ameriške materialne izgube so bile sledeče: 188 uničenih in 159 poškodovanih letal (od 402 prisotnih) ter sedemnajst potopljenih oz. poškodovanih vojnih ladij. Najbolj je odmevala potopitev bojne ladje Arizona, na kateri je umrlo 1.177 mornarjev, ter Oklahome (429 mornarjev umrlo). Še tri bojne ladje so bile potopljene oz. namerno nasedle (a so jih pozneje ponovno usposobili); dalje so Japonci poškodovali še tri druge bojne ladje. Poškodovali so še eno nekdanjo bojno ladjo, tri križarke, tri rušilke in štiri manjša plovila. A največjih tarč, ameriških letalonosilk, v času napada ni bilo v zalivu, s čimer Japonci niso dosegli svojega primarnega cilja – uničenja ameriške sposobnosti vojaškega (pomorskega) delovanja na Pacifiku.

Ves svet gori

Naslednji dan je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt pozval člane senata in kongresa, da so razglasili vojno proti Japonski, kar se je dejansko zgodilo. Istega dne je tudi Združeno kraljestvo napovedalo vojno, saj je Japonska istočasno napadla britanske kolonije v Malaji, Singapurju in Hong Kongu. 11. decembra sta v skladu z določili pakta sil osil Nemčija in Italija razglasile vojne proti ZDA. Slednje so pozneje istega dne obema vrnile vojno napoved.

Neuspeh glede potopitve ameriških letalonosilk je namreč omogočil, da so ZDA pozneje zavrle in nato tudi pričele premagovati japonske sile. Vojna na Pacifiku (in s tem tudi druga svetovna vojna) se je nato končala 2. septembra 1945 s podpisom japonske kapitulacije.