Književni prevajalci zgroženi nad "razpuščenostjo spletnih medijev"

Književni prevajalci, gledališki kritiki in teatrologi se pridružujejo protestom kulturnih organizacij in posameznikov proti sovražnemu govoru, usmerjenemu proti letošnjim Prešernovim nagrajencem. Kot so zapisali prvi, so med drugim zgroženi nad javnim komuniciranjem in "razpuščenostjo spletnih medijev", ki dopuščajo objave neutemeljenih zapisov.

"Zgroženi smo nad ravnijo nekulturnosti javnega komuniciranja v slovenskem prostoru, nad hladnokrvno ignoranco številnih nepoučenih ljubiteljskih, a žal tudi profesionalnih komentatorjev iz vrst slovenskega novinarstva in politike, in ne nazadnje nad razpuščenostjo spletnih medijev, ki brez jasne uredniške politike dopuščajo objave neutemeljenih, nereflektiranih, domala straniščnih zapisov in jim s tem pripisujejo status dejstev," so zapisali v Društvu slovenskih književnih prevajalcev.

Protestirajo "proti neznosni lahkosti gostilniškega vrednotenja umetnosti in področja kulture", ki ga po njihovem prepričanju občuti tudi prevajalski ceh, in proti banalizaciji debate v medijskem prostoru, kjer se umetnika enači z lenuhom, parazitom in brezdelnežem.

Književni prevajalci so tudi razočarani nad vrhom slovenske politike, premierjem Mirom Cerarjem in predsednikom republike Borutom Pahorjem, državnimi ustanovami, ki morajo varovati ustavne vrednote, ter nenazadnje nad ministrom za kulturo Tonetom Peršakom, ki bi moral prvi (u)braniti kulturo.

Nad stanjem v slovenskem javnem diskurzu so zaskrbljeni tudi v Društvu gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, ki prav tako pogrešajo odločnejši in glasnejši odziv ministra za kulturo ter političnega državnega vrha. Glasno je le, kot ugotavljajo, zgolj "hrumenje brezobzirnih razdiralcev, ki s psevdoutemeljenim blatenjem nimajo težav".

"Prevladujoča ignoranca oblastnikov do umetnosti se simptomatično kaže tudi v ne-kulturni politiki, ki z nepremišljenostjo sodobnemu času ustrojeno umetnost duši in ji onemogoča regionalno prisotnost in razvoj. Delež prebivalcev večine umetniške produkcije nevladnega sektorja zaradi pomanjkanja postprodukcijskih mrež sploh ne more videti. Kulturni domovi z bogato infrastrukturo samevajo ali pa ga polnijo lahkotnejše vsebine. Vpogled v sodobnejši umetniški ustroj je (postal) ekskluziven in skoncentriran le na središče," so zapisali.

Tako zastavljena država bi obstala tudi brez kritikov, interpretov in razlagalcev umetnosti. "Morda pa tudi brez umetnosti in umetnikov. Večinska neudeležba Prešernovih nagrajencev na sprejemu pri predsedniku Pahorju govori s subtilno zgovornostjo in bi pri slehernem politiku morala vzbuditi vsaj impulz introspekcije," so še opozorili.