Hawking pred smrtjo razkril metodo za iskanje vzporednih vesolij

Nedavno umrli znanstvenik Stephen Hawking je pred smrtjo objavil teorijo in matematične izračune, s pomočjo katerih bi bilo mogoče iskati in potrditi obstoj morebitnih vzporednih vesolij.

Stephen Hawking, ki je umrl je umrl 14. marca, star 76 let, je le malo pred smrtjo, 4. marca, torej deset dni pred smrtjo objavil svojo najnovejšo teorijo o zaznavanju vzporednih vesoljih, v kateri je tudi napoved o koncu sveta. V mladosti je Hawking zbolel za amiotrofično lateralno sklerozo, ki povzroči slabljenje mišic telesa, vendar je kljub temu opravljal znanstvene raziskave skoraj vse do svoje smrti.

Njegovo zadnje delo, ki ga je dal v objavo samo dva tedna pred svojo smrtjo ima naslov »Enostaven izhod iz večne širitve« (A Smooth Exit from Eternal Inflation) trenutno pregleduje neimenovana »vodilna« znanstvena publikacija, ki bo delo po strokovnem pregledu tudi objavila. V tem delu je pokojni Stephen Hawking napovedal, da bo vesolje sčasoma, ko bo zvezdam zmanjkalo energije, umrlo, in predstavil svoj pogled na morebitna vzporedna vesolja. Teorije o tem so sicer že obstajale, ni pa obstajal način, kako bi to bilo mogoče dokazati. Prav to pa je storil Stephen Hawking. V svojem delu je zapisal, da bi jih lahko odkrivali z vesoljskimi plovili, opremljenimi s posebnimi sondami. Istočasno je, kot poroča Sunday Times, »predstavil tudi matematične izračune«, ki so nujno potrebni za to, da bi z zbiranjem podatkov iz oddaljenih delov našega vesolja zbrali dokaze o morebitnem obstoju drugih vesolij.

Hawkingovo visoko teoretično delo predpostavlja, da bi bilo dokaze o obstoju drugih vesolij lahko izmerili na ozadju radiacije, ki izhaja iz začetka našega časa. To pa bi lahko odkrila vesoljska plovila, opremljena s posebnimi senzorji in poslana globoko v vesolje.  

Hawking je sodeloval s profesorjem Thomasom Hertogom z belgijske Univerze v Leuvenu, s katerim sta se podpisala pod raziskavo. Profesor Hertog je dejal, da je Hawking svojo teorijo napisal tako rekoč »na svoji smrtni postelji.« »Večkrat je bil nominiran za Nobelovo nagrado, moral bi jo dobiti. Zdaj je ne bo mogel nikoli,« je dejal Hertog, ki je prepričan, da bi mu jo to njegovo zadnje delo zagotovo prineslo – če bi namreč podelitev doživel. Nobelove nagrade namreč nikoli ne podeljujejo posthumno.

Hawking je za osnovo uporabil »teorijo brezmejnosti«, ki jo je oblikoval že s fiizikom Jamesom Hartleom, v kateri je opisal, kako je Zemlja nastala šele po »velikem poku.« Njegova teorija pa sedaj dodaja, da je bil naš »veliki pok« samo eden od številnih »velikih pokov«, ki so istočasno ustvarili več vesolij. In čeprav se zdi nemogoče, da bi znotraj našega vesolja ugotovili  ali merili obstoj drugih vesolij je zadnje teoretično delo Hawkinga položilo temelje prav za to.

Hertog je dejal, da je bil namen Hawkinga enako kot njegov zgolj en in to je, da konceptu »številnih vesolij« podelijo tudi »preverljiv znanstven okvir«. Teorijo, po kateri se je vesolje najprej hitro in nato vse počasneje pričelo širiti je namreč še danes nemogoče preveriti. Znanstvena teorija Hawkinga in Hertoga pa pojasnjuje, kako bi bilo mogoče vendarle sredi našega vesolja zaznati obstoj drugih vesolij. Istočasno so predstavljeni tudi matematični modeli, s pomočjo katerih bi bilo mogoče izvesti te raziskave. 

Enako zanimiv je Hawkingov pogled na konec vesolja – po Hawkingovi teoriji naj bi vesolje izginilo v »črnini«, kot zvezde, ki jim zmanjka energije. Ta del teorije so kozmologi sicer sprejeli z mešanimi občutki. 

Vendar pa kritike njegovega dela Hawkinga nikoli ni odvrnilo od opozoril človeštvu. Lani junija je na festivalu Starmus Festival Stephen Hawking znova opozoril, da bi ljudje morali zapustiti Zemljo, dokler to še lahko storimo. »Zmanjkuje nam prostora in edini kraj, kamor lahko gremo, so drugi svetovi. Čas je, da raziščemo druge solarne sisteme. Da se razširimo navzven, bi lahko bila edina stvar, ki nas bo lahko rešila pred nami samimi,« nas je opozoril Hawking.