REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Gledanje v zaslone sodobnih naprav stanjša možgansko skorjo odraščajočih otrok

Gledanje v zaslone sodobnih naprav stanjša možgansko skorjo odraščajočih otrokMožgani in digitalne naprave

Možgani adolescentov, ki so pogosti uporabniki mobilnih telefonov, tablic, računalnikov in video igric so videti drugače od možganov tistih, ki teh naprav ne uporabljajo tako pogosto.

To je odkrila najnovejša študija ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (National Institutes of Health-NIH), ki je bila opravljena na podlagi skeniranja primerka 4500 devet in deset let starih otrok. Znanstveniki bodo sedaj še desetletje in več spremljali te otroke, da bi videli, kako izkušnje iz mladosti vplivajo na njihove možgane dolgoročno in kaj vse to pravzaprav pomeni.

Ob prvem skeniranju možganov se je namreč pokazalo, da je možganska skorja (korteks), torej najbolj zunanji del možganov, ki sprejema in obdeluje informacije iz zunanjega sveta, v primeru otrok, ki so uporabljali elektronske naprave več kot sedem ur dnevno tanjša od skorje tistih, ki teh naprav niso uporabljali. Prefrontalna skorja ali prefrontalni korteks je posebna regija možganov pri sesalcih, njeno ime pa izhaja iz opažanja, da ima frontalni reženj vseh sesalcev regijo, ki prejema projekcije iz dorzomedialnega jedra talamusa.

Možganska skorja je bila tanjša pri tistih otrocih, ki so elektronske naprave uporabljali več kot sedem ur dnevno.

Vendar pa direktorica študije pri NIH Gaya Dowling opozarja, da ni treba sklepati prehitro.

»Ne vemo, ali to povzroča čas, preživet za ekrani. In ne vemo, ali je to slabo. In tako ne bo, vse dokler jih ne spremljamo še naprej in dokler čez čas ne bomo videli posledic, ki bi jih lahko povezali s spremembami, ki smo jih zaznali.«

Vendar je podobna študija, vredna kar 300 milijonov dolarjev z naslovom Kognitivni razvoj možganov adolescentov (Adolescent Brain Cognitive Development - ABCD) ugotovila, da so otroci, ki so bili dnevno več kot dve uri za elektronskimi zasloni novodobnih naprav dobili nižje ocene v testih kjer je potrebno razmišljanje in znanje jezikov. Večje število podatkov naj bi sporočili v začetku leta 2019.

Mobilni telefon, GSM

Da se lahko inteligenčni kvocient najstnikov v nekaj letih močno spremeni, pa so že leta 2011 pokazale ugotovitve britanskih znanstvenikov.

Izkušnje iz virtualnega sveta ni mogoče enostavno 'prenesti' v realni svet, zato previdnost pri uporabi digitalnih pripomočkov pri mlajših generacijah ni odveč.

Teh sprememb ne pripisujejo več nihanju v ravneh hormonov, ampak spremembam možganske strukture. Raziskovalci so do teh zaključkov prišli na podlagi meritev inteligenčnega kvocienta 33 prostovoljcev, starih od 12 do 16 let.

Kvocient so jim izmerili dvakrat, leta 2004 in leta 2008. Prišli so do presenetljivih ugotovitev, da je pri nekaterih najstnikih inteligenčni kvocient na nekaterih področjih v štirih letih občutno narasel, pri drugih pa padel.

Pri osebah, ki so zabeležile rast verbalnega inteligenčnega kvocienta, so nato znanstveniki odkrili povečanje količine sivih celic v levem možganskem korteksu, ki je odgovoren za procesiranje govora.

Znanstveniki tako ugotavljajo, da se naši možgani najverjetneje spreminjajo skozi vse življenje. Prav tako so ugotovil, da izkušnje iz virtualnega sveta ni mogoče enostavno »prenesti« v realni svet, zato previdnost pri uporabi digitalnih pripomočkov pri mlajših generacijah ni odveč.

Komentarji