Facebookov resen problem z "nasiljem v živo"

Okrožno sodišče v Krškem naj bi naslednji teden razglasilo sodbo v primeru slovenskega t. i. Facebook umora. V Sloveniji gre za prvi primer t. i. "Facebook umora", saj sta storilca pretepanje 26-letnika prenašala v živo preko družbenega omrežja. Vendar pa ima resne težave - prav s prenosi nasilja v živo - tudi podjetje Facebook.

Policija je namreč v noči z 12. na 13. februar letos prijela več prijav posnetka pretepa, objavljenega na družbenem omrežju Facebook. Policisti so nato z akcijo preverjanja 13. februarja okoli 4. ure zjutraj v okolici Podbočja v Občini Krško našli hudo pretepenega 26-letnika, ki so ga reševalci zaradi hudih poškodb prepeljali v Univerzitetni klinični center Ljubljana, kjer je dan kasneje umrl. Sodba v tem slovenskem primeru naj bila po napovedih lokalnih medijev razglašena v sredo. Aleš Olovec in Martin Kovač naj bi dejanje storila pri Podbočju pri Krškem.

Izvedenci: storilca sta se svojih dejanj zavedala

Oba sicer trdita, da nista kriva umora, ker sta bila vinjena in se vsega ne spominjata. Psihiater in psihologinja, ki sta pregledala oba obtoženca sta sicer ocenila, da sta bila Olovec in Kovač le zmanjšano prištevna, kar pomeni, da sta se svojih dejanj zavedala in sta zato zanje tudi kazensko odgovorna.

Tožilstvo je že kmalu po dogodku obtožnico prekvalificiralo v umor. Njuno izživljanje nad žrtvijo, ki je zaradi poškodb pozneje umrla, so najprej preiskovali kot povzročitev posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom. Mladeničema za umor na grozovit in zahrbten način grozi od 15 do 30 let zapora, za neupravičeno slikovno snemanje pa je zagrožena kazen do enega leta zapora.

Vendar pa ima z nasiljem resne težave tudi podjetje Facebook. Kot je ob nekaterih najhujših primerih prenašanja nasilja preko servisa "Facebook Live" opozoril že Alex Kantrowitz, je prisotnost nasilja na Facebooku "hujša, kakor ste morda mislili."

Od kar je bil decembra lani najavljen nov servis, ki omogoča prenašanje različnih dogodkov preko Facebooka s pomočjo neposrednega prenosa video vsebin se je namreč v svetu do junija letos zgodilo že najmanj 45 podobnih dogodkov, v katerem so s pomočjo tega servisa v živo prenašali primere nasilja - napade s strelnim orožjem, posilstva, uboje, zlorabe otrok, mučenja, samomore in poskuse samomorov. Na ta način naj bi se mesečno zgodila vsaj dva takšna primera. Facebook se je s tem problemom sicer spoprijel tako, da je angažiral novih 3000 zaposlenih, ki nadzorujejo prenose in v primeru predvajanja nasilnih vsebin prekinejo servis. Še vedno pa se posnetki nasilja včasih pojavijo na omrežju.

Ko je bil servis lansiran, ga je ustanovitelj in predsednik uprave Facebooka opisal kot "odličen medij za deljenje neobdelanih in zanimivih vsebin". Kritiki pa sedaj ugotavljajo, da je imel "Facebook Live" ne glede na to tudi "grozen učinek" , saj so se video posnetki najrazličnejših nasilnih dejanj pričeli redno pojavljati na tem servisu.

Kmalu po začetku servisa je ženska po imenu Donesha Gantt iz Floride "Facebook Live" uporabila za to da prikaže, kako so jo trije napadalci petkrat ustrelili pred floridskim Burger Kingom. Nekaj mesecev pozneje je nek moški vstopil v stanovanje v Bangkoku in 19 minut v živo prenašal svoje priprave na samomor z obešenjem s stropnega ventilatorja. Še preden se je prenos končal, ga je posnemalo že okoli dvanajst drugih samomorilcev, ki so prenašali svoje samomore.

Aprila letos so se samo v dveh zaporednih dnevih pojavili posnetki dveh streljanj. BuzzFeed pa med naštevanjem najhuših primerov prenašanja nasilja v živo navaja tudi "dva moška v Sloveniji, ki sta zverinsko pretepla moškega in to 20 minut prenašala preko Facebooka Live." Ob tem je v kratkem času svojega obstoja "Facebook Live" neposredno prenašal tudi posnetke treh umorov in dveh skupinskih posilstev.

V Chichagu je tega februarja ženska neposredno prenašala, kako je toča krogel zasula njen avto. Moški in dveletnik sta takoj umrla, ženska pa je preživela. "Ubili so ga. Imam kroglo v trebuhu," je dejala v neposrednem prenosu. Maja se je nek moški samozažgal in dejanje prav tako prenašal preko servisa "Facebook Live".

Prepočasni nadzorniki video prenosov

Na vprašanje novinarjev, koliko nasilnih primerov je ta servis doslej prenašal, so v Facebooku odklonili odgovore, pač pa so navedli le napoved predsednika uprave Marka Zuckerberga, da bo podjetje angažiralo dodatnih 3000 zaposlenih, ki naj bi nadzorovali vsebine, da bi se v podjetju "bolje odzvali na nasilne vsebine." Nekateri strokovnjaki za kriminologijo opozarjajo, da bi takšno razširjanje video vsebin lahko predstavljalo "novo platformo" za kriminalce, ki bi si lahko s svojimi dejanji razširili svoja sramotna dejanja tako, da bi zaobšli tradicionalne medije. "Najbolj verjetna posledica je, da bo to postalo sredstvo, kako razširiti in v nesmrtnost ovekovečiti vaše dejanje," ocenjuje Ray Surette, profesor kazenskega prava na univerzi osrednje Floride. S tem se strinja tudi Jacqueline Helfgott, vodja oddelka kazenskega prava na univerzi v Seattlu, ki opozarja, da je sedaj "za ljudi enostavneje pridobiti publiko brez nadzornikov v medijih. In tukaj zagotovo prihaja do učinka posnemanja."

Dalj časa, kot ga preteče, medtem ko nasilne video vsebine ostanejo na spletu, večji problem postajajo. In obratno: manj ljudi bo takšna ravnanja posnemalo, če jih ne bo videlo. Facebook pa je imel vsaj v začetku delovanja servisa velike težave pri odstranjevanju nasilnih vsebin. Ko je nek oče na Tajskem objavil umor svoje 11-mesečne hčerke, je posnetek tega grozljivega dejanja na spletu ostal dostopen kar 24 ur. Ob vseh teh bolj znanih primerih pa je še veliko drugih primerov objavljenega nasilja, ki ni postalo znano v "osrednjih" medijih - kljub temu pa so te posnetke videli milijoni uporabnikov. Še posebej pri samomorih pri Facebooku upajo, da bodo v takšnih primerih lahko dovolj hitro obvestili pristojne, da ukrepajo. In nekateri primeri kažejo, da je vendarle prišlo do pravočasnega posredovanja, na primer pri dekletu, ki je želelo storiti samomor v Teneeseju.

Po  nekaterih ocenah pa Facebook tudi z 7500 nadzorniki vsebin ne bo mogel v celoti rešiti svojega največjega problema in preprečiti, da se posnetki nasilnih dejanj ne bi razširjali preko njihove platforme. To je seveda razumljivo, če želi "Facebook Live" res ostati platforma, ki zagotavlja prenos posnetkov "v živo." V prihodnosti bo verjetno ključno hitro odzivanje, nekateri pa so prepričani, da bi tukaj lahko pomagala tudi umetna inteligenca in računalniški programi, ki bi med posnetki lahko hitreje prepoznali nasilna dejanja.