REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Če bi ta ambiciozen projekt uspel, bi se iz Rusije v ZDA danes lahko peljali z avtom

Če bi ta ambiciozen projekt uspel, bi se iz Rusije v ZDA danes lahko peljali z avtomKako povezati Rusijo in ZDA. Vir: Twitter, NASA

Različni posamezniki, korporacije in celo ruske in ameriške vlade so si več kot stoletje prizadevali za gradnjo povezave nad (ali pod) Beringovim prelivom, ki bi povezala Severno Ameriko z Evrazijo.

»Car dovoljuje ameriški družbi, da prične z deli,« je poročal New York Times 1. avgusta 1905.

A megalomanski projekt se nikoli ni uresničil.

Preprečevali so ga dvomi, pomanjkanje financiranja in vojne.

»Car dovoljuje ameriški družbi, da prične z deli,« je poročal New York Times 1. avgusta leta 1905.

V članku so zapisali, da je neka ameriška družba od ruskega carja Nikolaja II. dobila zeleno luč za začetek gradnje projekta transsibirsko-aljaške železnice, ki bi naj povezal ZDA in Ruski imperij preko Aljaske in Čukotke, med katerima je ozek preliv.

Cesar Nikolaj II. Vir: Wikipedia

Za financiranje ambicioznega projekta bi bilo dodeljenih med 250 in 300 milijoni takratnih dolarjev, je pisalo v poročilu.

A načrt je bil obsojen na neuspeh, saj se je nad Ruskim imperijem začela zgrinjati senca vojne in revolucije.

Most ali tunel, ki bi prečkal Beringov preliv, ožino, ki leži med ameriško Aljasko in rusko Čukotko, je stara ideja, ki sega v pozno 19. stoletje, piše Russia Beyond.

Predor ali most? Vir: Twitter

Leta 1890 je prvi guverner Koloradskega teritorija William Gilpin obelodanil futurističen predlog gradnje t. i. kozmopolitske železnice (Cosmopolitan Railway), razvejanega sistema medsebojno povezanih železnic, ki bi obkrožil vse svetovne kontinente s središčem v Denverju v zvezni državi Kolorado.

Med drugim je bil Gilpin tudi futuristični pisec in njegova ideja o železnici okoli sveta je bila verjetno pred njegovim časom.

A ideja sama ni umrla; leta 1904 je združenje ameriških železniških magnatov predlagalo gradnjo tunela pod Beringovim prelivom od rta Prince of Wales na Aljaski do rta Dežnjova, najvzhodnejše točke kopenske Rusije.

Guverner Koloradskega teritorija William Gilpin. Vir: Wikipedia

Težek položaj, v katerem se je znašla ruska vlada v tistih časih, pa je najbrž bil razlog, ki je prekrižal načrte ameriških magnatov.

Leta 1905, istega leta, kot naj bi car Nikolaj II. izdal dovoljenje za izvajanje širokopoteznega načrta, je izbruhnila prva ruska revolucija in pretresla državo.

V naslednjem desetletju je Rusija izkusila več ravolucij in popolno reorganizacijo družbenega in političnega življenja kot tudi pojav popolnoma nove politične entitete – Sovjetske zveze.

Preprosto ni bilo ne časa, ne denarja, gotove prihodnosti ali politične volje za začetek tovrstnega ambicioznega infrastrukturnega projekta.

Leta 2005 je častiti Sun Mjung Mun, samozvani mesija korejskega rodu, sicer znan po svojih čudaških poslovnih podvigih, predlagal nekaj ne tako originalnega, ampak zato toliko bolj dramatičnega – tunel, ki bi povezoval vzhod in zahod.

»Tisočletja je Satan uporabljal Beringov preliv za ločevanje vzhoda in zahoda, severa in juga kot tudi Severne Amerike in Rusije v geografskem smislu. Predlagam, da se zgradi most čez Beringov preliv ali izkoplje tunel pod njim,« je izjavil Mun.

Sun Mjung Mun, samozvani mesija iz Južne Koreje, se je poslovil leta 2012. Vir: Twitter

Verski voditelj je svoje ideje javno razglašal naokoli: »Nekateri morda dvomijo v izvedljivost takšnega projekta. A kjer je volja, tam je zmeraj pot – še posebej, če božja volja. Znanost in tehnologija 21. stoletja omogočata gradnjo tunela pod Beringovim prelivom. Ta tunel lahko pripomore k temu, da bo svet končno ena skupnost.«

Ko se je odpravil na pot okoli sveta, da bi promoviral svojo idejo in si zagotovil financiranje, je ta samozvani mesija našel nekaj nepričakovanih zaveznikov, med drugim v Neilu Bushu, sinu takratnega ameriškega predsednika Georga H. W. Busha, ki naj bi nekaj časa celo potoval skupaj z Munom, da mu je pomagal promovirati njegov podvig.

A kljub javni pozornosti in podpori visokih funkcionarjev v številnih koncih sveta projekt nikoli ni dobil dovolj zagona, da bi se gradnja dejansko začela.

Ali lahko končno povežemo oba kontinenta?

Morda se pomanjkanje odločilnega financiranja da razložiti z dejstvom, da so bile hipotetične gospodarske prednosti projekta precej nejasne, saj bi ta povezoval Aljasko z najmanj poseljenim območjem Rusije.

Poleg tega bi ekstremni vremenski pogoji predstavljali resen izziv in omogočali gradnjo le pet mesecev v letu.

Glede na to, da so se bilateralni odnosi med ZDA in Rusijo v zadnjih letih poslabšali, se zdi tunel ali most čez Beringov preliv precej oddaljena realnost.

A lahko smo skoraj prepričani, da bo nekdo v prihodnosti ponovno izpostavil vprašanje: Ali lahko končno povežemo oba kontinenta?

Delite članek