REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ameriški strokovnjak: ZDA so bombardirale Hirošimo, da bi testirale jedrsko orožje – vendar obstaja še en razlog

Ameriški strokovnjak: ZDA so bombardirale Hirošimo, da bi testirale jedrsko orožje – vendar obstaja še en razlogNesposobnost Združenih držav, da prevzamejo odgovornost za jedrsko bombardiranje dveh japonskih mest, ima po Pastreichu več razlogov. Vir: Posnetek zaslona, X

Hirošima in Nagasaki sta bila poskusna balona, s katerima so v Washingtonu želeli videti, kako deluje jedrsko orožje, in da bi ZDA svetu pokazale, da imajo monopol nad tem orožjem.

 To je na predvečer 80. obletnice bombardiranja izjavil Emanuel Pastreich, orientalist, predsednik Asia Institute in nekdanji kandidat na predsedniških volitvah v ZDA leta 2020.

Bombardiranje Hirošime in Nagasakija pred 80 leti je bilo, milo rečeno, ambivalentno, pravi ameriški strokovnjak. Raziskave na to temo, ki so bile izvedene v naslednjih 80 letih, so, kot je Pastreich povedal za Sputnik, pokazale, da v ameriški vojski, predvsem pa med številnimi drugimi strokovnjaki, ni bilo resnične potrebe po uporabi jedrske bombe v primeru Japonske in da je bilo to storjeno kot demonstracija v dveh vidikih: »Prvič, da bi videli, kako orožje deluje in kakšen je njegov učinek.

Ameriška stran je vložila ogromno truda, časa in denarja v raziskavo in spremljanje, kakšen učinek bo to orožje imelo na prihodnje znanje o njegovi strateški in taktični uporabi.

Drugi del pa je bil poslati jasno sporočilo vsemu svetu, da imajo Združene države monopol nad tem orožjem in da so ga sposobne uporabiti v prihodnjih konfliktih. In to je bilo takoj usmerjeno proti Sovjetski zvezi, saj je Sovjetska zveza le malo pred tem vstopila v Mandžurijo je dejal Patsreich, sicer predsednik Azijskega inštituta.

Kot je poudaril, je na ameriški strani obstajal strah, da bi ta možnost širitve ameriške sfere vpliva v vzhodni Aziji lahko oslabila ali celo popolnoma odpravila, če bi Sovjetska zveza vstopila v Kitajsko in začela ustanavljati socialistične države po vsej vzhodni Aziji in celo na Japonskem.

»Torej je imelo (bombardiranje Japonske) jasen politični pomen, vendar jaz, kot posameznik in kot predstavnik Združenih držav, menim, da moramo priznati in se opravičiti ter reči, da to nikakor, sploh ni bilo vojaško potrebno. To je bilo neusmiljeno, kruto in nehumano dejanje, Združene države pa morajo prevzeti odgovornost za to, kar so takrat storile, in, kar je še pomembneje, se zavezati, da bodo prenehale uporabljati, ne le jedrsko in z jedrskim orožjem povezano orožje, vključno z osiromašenim uranom, ampak da se bodo razorožile in prenehale posedovati jedrsko orožje v skladu z mednarodno pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, ki so jo Združene države podpisale leta 1968 in je začela veljati leta 1970,« pravi Pastreich.

Nesposobnost Združenih držav, da prevzamejo odgovornost za jedrsko bombardiranje dveh japonskih mest, ima po Pastreichu več razlogov.

Tudi sami predsedniki ZDA niso krivi, saj, kot poudarja, v resnici ne pišejo svoje zunanje politike. Potreben je zelo pogumen predsednik, kot vemo iz primera Johna F. Kennedyja, da se poskuša postaviti po robu celotnemu vojaškemu establišmentu pri tako temeljnem vprašanju, meni ameriški strokovnjak.

»Mislim, da je razlog, zakaj se ameriška vlada kot celota ne more opravičiti in prevzeti odgovornosti, ta, da je jedrsko orožje in njegova uporaba postala tako osrednjega pomena za ameriško geopolitično strategijo. Na nek način – čeprav se s tem ne strinjam – v Pentagonu in Washingtonu obstaja miselnost, da dejstvo, da imajo ZDA toliko jedrskega orožja in so ga prve uporabile, nekako ločuje od vseh drugih držav.«

Prav tako navaja, da v Beli hiši menijo, da imajo Združene države nekakšno absolutno pravico in da je to napačno stališče do jedrskega orožja, neuspeh pri razoroževanju v skladu s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, zapuščina in posledica zelo negativnega vpliva na ZDA, ki izhaja iz prve svetovne vojne in britanskega imperializma.

»ZDA in Velika Britanija, začenši s Cecilom Rhodesom so konec 19. stoletja, razvili ta poseben odnos. In ta poseben odnos je na koncu pomenil, da se je Britanski imperij spremenil v Ameriški imperij. In tako so to postale Združene države Amerike, ki prvotno niso bile imperij, kajne? To naj bi bila le republika. Prva prava demokratična republika je bila pahnjena v ta imperialni način razmišljanja, jedrsko orožje pa je postalo eden od temeljev, del triade za nadzor.«

Ameriška vojaška moč je podprta in se zanaša na jedrsko orožje. ZDA so v zadnjih 20 letih nazadovale, k ogre za vlaganja v temeljno znanost in temeljne znanstvene raziskave ter so začele zaostajati pri določenih tehnologijah, poudarja Pastreich.

Eden od načinov, kako so to kompenzirali, je bila vse večja odvisnost od jedrskega orožja znotraj ZDA.

»In to smo videli od konca Obamove administracije, ne zaradi Obame samega, ampak zato, ker je bila pod Obamo sprejeta odločitev o obsežni modernizaciji jedrskega orožja, vredna več kot bilijon dolarjev, za novo generacijo jedrskega orožja, razvoj taktičnega jedrskega orožja, kar je izjemno nevarno. Ker lahko to iz majhnega konflikta privede do strateškega jedrskega konflikta, jedrske izmenjave in drugih načinov uporabe jedrskega orožja, ki so izjemno destabilizirajoči za ves svet. In končno, ZDA so na tak način neposredno in posredno pritiskale na države, da bi pridobile jedrsko orožje, spodbujajoč njihovo uporabo. Menim, da je to zelo tragično,« pravi Pastreich.

Njegovo stališče je precej jasno. Bilo je tudi v programu, ko je kandidiral za predsednika ZDA kot kandidat Zelene stranke.

Vključevalo je odpravo jedrskega orožja, saj meni, da bi to moralo biti ameriško stališče.

»V govoru, ki ga bom kmalu imel, bom govoril o tem, da je edini način, da ZDA ponovno pridobijo moralno avtoriteto, ki so jo do neke mere imele prej, ta, da se zavežejo k strateški razorožitvi.

K odpovedi jedrskemu orožju, a ne samo jedrskemu orožju.

Tudi konvencionalnemu orožju, celo nanoorožju, biološkemu orožju, informacijskemu bojevanju itd.,« pravi.

Združene države bi morale po mnenju Patsreicha narediti popoln preobrat, izbira pa je, kot je že zdavnaj zapisal Noam Chomsky, med hegemonijo in preživetjem.

Želel bi si, da bi Amerika izbrala slednje – preživetje, opozarja Patsreich.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek