REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

“Ta vrsta se ne obnaša tako”: kaj se bo zgodilo s skrivnostnim kitom, ki so ga obtožili, da je ruski vohun

“Ta vrsta se ne obnaša tako”: kaj se bo zgodilo s skrivnostnim kitom, ki so ga obtožili, da je ruski vohunRuski vohun ali - dezerter? Vir: Institute of Marine Research

Beli kit beluga, ki so ga prejšnji teden opazili ribiči ob otoku Ingøya v občini Finnmark na severu Norveške v Severnem ledenem morju, ki je bil nato razglašen za domnevnega ruskega vohuna, noče zapustiti norveškega pristanišča Hammerfest, piše Washington Post.

Jorgen Ree Viig iz norveške državne agencije za ribištvo je povedal, da je bil kit prvo, kar je konec tedna uzrl skozi okno svoje patruljne ladje.

Dodal je, da je kit v preteklem tednu plaval le 25 navtičnih milj in da se je večinoma veselil druženja z ljudmi.

Viig poudarja, da jim je kit celo dovolil, da ga božajo po njegovem nosu.

“Toda ta vrsta se ne obnaša tako,” opozarja v isti sapi Viig.

Jorgen Ree Viig je snel kamero s kita, ki so ga razglaisli za ruskega vohuna. Vir: Institute of Marine Research

Spomnimo, norveški ribiči so nenavadnega kita opazili v Severnem ledenem morju prejšnji teden.

Na enem od trakov, na katerem je bila pritrjena kamera, je bilo opaziti napis: 'Oprema Sankt Peterburga.'

Presenetilo jih je, kako kit veselo čofota okoli njihove ladje, jemlje ribe iz njihovih rok, izvaja razne trike in dovoli, da ga celo božajo.

Norveška ribiča, oče in sin, sta prva opazila, da je imel kit okoli vratu privezano kamero. Potapljač je nato posredoval in z živali odstranil majhno GoPro kamero.

Na enem od trakov, na katerem je bila pritrjena kamera, je bilo opaziti napis: “Oprema Sankt Peterburga.

Odstranjeni pasovi, s katerimi je bila pritrjena kamera. Vir: Institute of Marine Research
Norvežani so ugotovili, da je 'prebegla' beluga 'lastništvo' ruske mornarice, nameščene v pristanišču Murmansk.

Norvežani sicer trdijo, da kit, ki je zašel v njihove vode ni njihov, toda ruski znanstveniki so prav tako rekli, da beluga ni niti ruska.

Norvežani so potem ugotovili, da je “prebegla” beluga “lastništvo” ruske mornarice, nameščene v pristanišču Murmansk.

Prav zaradi tega se je uveljavilo prepričanje, da gre za žival, ki jo je trenirala ruska vojska, da bi zanjo vohunila na Norveškem.

Domačini obmorskih mest ob zalivu v katerega je zataval nenavadni kit se šalijo, da gre za dezerterja.

Ruska mornarica ni komentirala teh navedb, saj so ruski mediji poročali, da je zgodba o vohunskem kitu - pretirana.

Rusija je ob tem odločno zanikala, da naj bi šlo za vohunskega kita, ki naj bi nadzoroval ladjevje Nata, kljub nedavnemu priznanju ruskega obrambnega ministrstva, da izvajajo preizkuse, kako bi se lahko živali uporabilo za zbiranje podatkov.

Domnevni ruski vohun. Vir: Institute of Marine Research
Najbrž gre za kita, ki so ga urili v Murmansku, od koder je pobegnil in v iskanju hrane plaval ob norveških ribiških čolnih.

Pred dvema letoma so se na primer na ruski televizijski postaji Zvezda hvalili s programom, v katerem eksperimentirajo z vključevanjem kitov v vojaške operacije.

Ideja je bila, da bi s pomočjo morskih sesalcev izvajali vojaške operacije in celo ubili vsiljivce. Preizkuse so intenzivno izvajali na tjulnjih in delfinih.

Zato tudi professor, ki dela na norveškem pomorskem inštitutu Tromsø sklepa, da najbrž gre za kita, ki so ga urili v Murmansku, od koder je pobegnil in v iskanju hrane plaval ob norveških ribiških čolnih.

Poudarja, da je očitno, da je žival izvežbana za opravljanje določenih nalog, ker se odzove, če jo pokličeš ali čofotaš z roko po površju.

Prav tako je natrenirana, da prinese nazaj, karkoli ji vržeš v morje.

Upokojeni oficir Viktor Baranets pa domneva, da je žival preprosto ušla iz civilnega raziskovalnega središča v Sankt Peterburgu.

Vendar ta razlaga ni zadostna za profesorja Auduna Rikardsena z norveške arktične univerze, saj naj bi bil Sankt Peterburg preveč oddaljen.

Profesor Rikardsen je prav tako apeliral na domačine, da naj prenehajo kita hraniti, da se bo naučil sam iskati hrano, sicer ne bo mogel preživeti v divjini.

“Težko si predstavljam, da bi sam prepotoval to pot. Vemo, da imajo kiti, ki jih spustijo iz akvarijev, lahko velike težave, da se spet prilagodijo na divjino,” je sklenil professor Rikardsen.

Viig pravi, da norveški državni uradniki trenutno premišljujejo, kaj sploh storiti s kitom, ki je očitno srečen v svojem novem zatočišču na Norveškem.

“Ena možnost je, da belugo preselimo v zatočišče na Islandiji. Je več možnosti, da bo preživel, če ga bomo preselili”, je sklenil.