Kralj laži

Pravijo, da je v deželi slepih - enooki kralj.

In vse bolj se zdi, da že živimo v takšni državi.

Kralj resnice oziroma laži v našem primeru ni tudi nekronani kralj Instagrama, predsednik države.

V tej državi je domnevni 'kralj Instagrama' - le podkralj.

Pravi kralj (ne)resnice namreč vse bolj postaja predsednik vlade Janez Janša.

In kako to dosega?

Jasno, tako, kot to počne Janševa oblast.

S postavljanjem »svojih« ljudi v vse medije, ki jih financira in nadzoruje država, s finančnim izčrpavanjem vseh, ki zapišejo karkoli kritičnega o vladi, z lukrativnimi dogovori s privatnimi lastniki večjih medijev in hkrati s poplavo provokativnih medijskih objav in žalitev drugače mislečih preko Twitter in Facebook računa vlade in njenega predsednika.

To je ta dream team z Doba. Snežić je bil takrat še v 5. razredu OŠ in ni mogel svetovati?

— Mađarski pastir (@roknovak) May 13, 2021

Primeri finančnih blokad in izčrpavanja medijev so splošno znani, zato se bomo z njimi in nekaterimi sprevrženimi vidiki te zgodbe ukvarjali naslednjič.

Nekaj več analize pa si zasluži medijska obramba Janše, ki ob asistenci zaveznikov v sodni veji oblasti briše meje med dejstvi in mnenji, s tem onemogoča kritično vlogo medijev in jemlje smisel vsakemu resnemu ukvarjanju z novinarstvom.

Poglejmo samo en primer, sojenje v primeru tožbe novinark Mojce Pašek Šetinc in Eugenije Carl proti Janezu Janši.

Ta je novinarki RTV Slovenija namreč obtožil, da sta prostitutki, ki da ju ponuja »javni zavod« za nekaj evrov.

Ob dveh sodbah v prid novinarkama je bil že pred časom preobrat storjen s sodbo presenečenja Vrhovnega sodišča, ki je presodilo, da bi po mnenju Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) razglasitev protipravnosti dejanja Janeza Janše pomenilo »hud poseg v svobodo izražanja« in to ne samo Janše, pač pa »v svobodo izražanja nasploh.«

Pri tem je Vrhovno sodišče izenačilo politika Janšo z urednico oziroma novinarko, češ da gre za »javni osebi.«

dobro se jim je zapisalo. Na žalost resnično.
smernice za OBRABO Slovenije https://t.co/kwtlvcT4Ze

— Miloš (@CerarMilos) May 14, 2021

Za javne osebe pa, jasno, veljajo širše meje sprejemljive kritike.

Nekako v to smer obrambe ravnanja Janeza Janše gre tudi zadnji komentar Petra Jančiča na vladnem SiOL-u.

Mimogrede, gre za portal, katerega prodajo je državni Telekom pravkar preklical, ker je tuja korporacija, ki ni v tesnih odnosih z vlado Janeza Janše, za taisti portal in medijsko družbo TS Media, ki ga izdaja, ponudila tri milijone evrov več kot njihov najbližji konkurent, ki prihaja iz kroga tajkunov madžarskega avtokrata Viktorja Orbána.

Toliko o vladni gospodarnosti in zavezanosti pluralizmu medijev…

Jančič se namreč sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča Slovenije v odškodninskem procesu Paškove in Carlove proti Janši ter takšen razplet odobrava iz več razlogov.

Najprej zato, ker se strinja, da bi za politike in novinarje kot javne osebnosti morali veljati enaki kriteriji, ko gre za vprašanje žalitev.

Haha...
Ligenj...jančič

Haha..bravo
To je to

— BORIS KLINAR (@BORISKLINAR) April 25, 2021

Skratka, če novinarji »žalijo« politike, lahko velja tudi obratno, skratka lahko tudi politiki žalijo novinarje.

Drugič, po Jančiču je poskus kaznovanja nekoga zaradi izrečenih besed - vrnitev v čase »ljudske republike« torej v komunizem.

Tretjič, zadevni novinarki sta itak blizu določenim političnim aktivistom, torej je bila po Jančičevem mnenju Janševa kritika na mestu.

In četrtič, novinarji bi si, kot poudarja Jančič, morali pravzaprav želeti neuspeha Paškove in Carlove v tem sodnem procesu ter »najostreje nasprotovati določbam zakona, da se besede preganja s kazenskimi postopki, saj so praviloma prav novinarji potem žrtve takšnih določb zakonov, ki so v naši zakonodaji ostale iz časov diktature, ko svobode govora v smislu, kot jo poznajo demokratične države zahoda, ni bilo. Pri nas pa namesto tega, da bi zahtevali črtanje, novinarji po sramotnih določbah iz časov diktature preganjajo svoje kritike. In upajo, da bo sodišče, ki je odločilo, da ni razlogov za odškodnino, zdaj odločilo, da pa so razlogi za zapor. Zaprli pa bi kar šefa vlade, da bo tudi mednarodni skupnosti jasno, v kakšno vzhodno preteklost spadamo,« opozarja Peter Jančič.

K vsemu temu lahko dodamo še en obrambni argument, ki pa ga je navedel sam Janša –, da ni mislil na »pravo« prostitucijo, pač pa na »medijsko« in da je šlo za njegovo mnenje.

Ta obramba Janševe žaljivke dveh novinark se na prvi pogled zdi precej prepričljiva, vendar je dejansko neutemeljena in nevarna, zato si zasluži bolj podroben odziv.

Taktika zavlačevanja, ki mu je uspela pri patrii. Potem bo spet lagal, kako je nedolžen, kako je bil to politično motiviran napad nanj in kako je za vsem tem globoka država. V resnici se skriva celo pred poštarjem in izigrava zakone. #Sramota https://t.co/CULF34LSqO

— Kajman Očalar (@kajman_ocalar) May 14, 2021

Z Jančičem se je mogoče strinjati le tedaj, ko zapiše, da praviloma za »žaljive besede ne smejo potekati kazenski postopki« in da »zadoščajo, če je res preko meje, odškodnine.«

V tem smislu bi bilo verjetno potrebno namesto »sovražnega govora« uvesti nov pojem »nevarnega govora« in kazensko sankcionirati le tiste, ki z besedami povzročajo ali bi lahko povzročili resno škodo. Ampak to je že druga zgodba.

Vsi ostali argumenti v prid ravnanja Janše pa nas vodijo v nevarne razmere, kjer bodo kmalu zabrisane vse meje med dovoljenim in nedovoljenim in kjer na koncu besede ne bodo pomenile ničesar več, ker bo pomembno le to, kar bo odločil tisti, ki ima moč.

Tako kot na Madžarskem.

Prvič, Janša in Jančič pozabljata na znano načelo, da diskriminacija ni samo, kadar iste stvari obravnavaš neenako, pač pa tudi, kadar različne obravnavaš enako.

V konkretnem primeru se izenačuje stopnja zahtevane tolerance ostrih, tudi žaljivih kritik, ki jih morajo prenašati politiki in druge javne osebnosti - tudi v primeru novinarjev.

To pa se doseže tako, da se vse novinarje in urednike umetno, za potrebe postopka, ki poteka na celjskem sodišču zoper Janšo postavi na isto raven in trdi, da so »javne osebnosti.«

Kar seveda ni res.

@JJansaSDS vendarle uspel priti na celjsko sodišče, kjer so mu kot porotnika nastavili dva člana SDS. #prvorazredni
 

—  (@Mark0Stor) May 14, 2021

Nek predsednik vlade (PV) ima že zaradi svoje funkcije veliko večji dostop do medijev kot pa še tako pomemben novinar.

In tudi pod žarometi kamer in javnosti je PV vsakodnevno – kar za novinarje praviloma ne velja.

In zato bi moral vsak, ki se odloči, da bo postal politik seveda pristati tudi na veliko ostrejše besede na svoj račun, kot pa novinar.

Kdor izenačuje politike in novinarje se zato z izenačevanjem dveh po vlogi in položaju neenakih akterjev v družbi zavzema za diskriminacijo novinarjev in prevlado ter nekaznovanost politikov.

Hm, človek bi sklepal, da sta ta dva sodnika vedela, da sta člana SDS že pred sojenjem (in bi predsednico senata lahko o tem obvestila že prej). Razen če jima je Maršal res prinesel pristopni izjavi na sojenje.

— Bogdan Biščak (@Fitzroy1985) May 15, 2021

Drug problem, ki ga Jančičeva obramba Janše spregleda je razlikovanje med mnenji in dejstvi.

Komentarji so v odprti družbi načeloma res svobodni, toda dejstva morajo biti točna.

In kako je sedaj s tem, ali sta Carlova in Šetinc Paškova res prostitutki, kot je zatrdil Janša?

Kje je »javni zavod« objavil njun oglas za tovrstne storitve? Kakšne usluge sta ponujali? Običajen bralec je na podlagi Janševih trditev namreč res lahko sklepal, ali da sta prostitutki, ali pa da svoje »usluge« res prodajata za denar.

V Sloveniji je prostitucija dekriminalizirana in Janša bi torej moral samo dokazati, da sta res ponujali spolne in druge usluge.

Ampak tega dokaza v sodnem spisu seveda ni.

Kajti Janša se zdaj zagovarja, češ da je zgolj povedal »mnenje.«

Brigita Tratnik, sodnica porotnica v Celju, ki je šele na dan sojenja Maršalu obvestila sodišče, da je članica SDS, ni kr ena članica, ampak članica Izvršnega odbora SDS Celje in predsednica ženskega odbora. https://t.co/xduwK93Iag Ni torej dvoma, da je šlo za zrežirano predstavo

— Bogdan Biščak (@Fitzroy1985) May 16, 2021

Resničnost mnenj pa se, to se ve, ne dokazuje. Mnenja so lahko takšna in drugačna. Tudi napačna. Ampak samo zato ne smejo biti sankcionirana…

Toda, v njegovem primeru je vse, kar je zapisano, zapisano tako, da jasno govori o prostituiranju obeh novinark. Prostitucija pa v nobenem pogledu v nobeni družbi ni hvalevredna.

Celo če ne bi šlo za spolne, pač pa medijske usluge, kot se glasi Janševa obramba, je takšen zapis seveda objektivno žaljiv.

Dodaten problem je, da tudi ESČP seveda dovoljuje izrekanje ostrih mnenj, ne zavzema pa se za nekaznovanost izrekanja neresnic, torej trditev, ki potvarjajo dejstva.

Je torej Janša izrekel mnenje ali je navajal laž, torej »dejstvo«, ki ni bilo resnično?

Od odgovora na to vprašanje je odvisna svoboda javne besede v Sloveniji.

Če na Slovenskem prevlada Janševa interpretacija, potem bo že jutri povsem vseeno, kaj bo kdo zapisal.

Vsi bomo veljali za »javne osebnosti«, vsi bodo lahko žalili vzdolž in povprek, toda v tej poplavi žalitev bo tudi vsaka kritika na podlagi dejstev, na primer o kaznivih dejanjih pri nabavi zaščitne opreme, korupciji in zavajanju – spremenjena v nepomembno »mnenje«.

Kaj zdej? Čreda ali krdelo? Oboje je problematično. Čreda volivcev in krdelo vladnikov https://t.co/wbLtkRqoX1

— Rok Omavh (@rokomavh) May 12, 2021

Primeri korupcijskih poslov, zlorab, kršitev zakonov – vse to bo v tem javnem prostoru novega »kralja resnice« Janeza Janše pomanjšano na nepomembno natolcevanje.

Delal bo lahko, kar bo želel. Vse kritike bodo nepomembne.

Teža dejstev bo izginila, novinarsko raziskovanje pa bo izgubilo smisel, saj bodo rezultat tega dela vedno samo »mnenja«, zoper katera bodo politični podporniki kršiteljev zakonov zmeraj postavili »svoja – nasprotna mnenja.«

Meja med lažjo in resnico bo definitivno zabrisana.

Vse izjave o dejstvih bodo spremenjene v »medijsko peno« in na koncu o tem, kaj je prav in kaj narobe ne bodo odločale nepristranske institucije, pač pa zmeraj tisti, ki bo imel oblast.

Nevarnost, ko jo prinaša Jančičeva rešitev, po kateri naj bo pač »vse svobodno« in po kateri naj imajo pač politiki enako pravico do žaljenja novinarjev, kot jo imajo novinarji in javnost do politikov, je v resnici še večja.

Je tam, kjer »ni Boga«, res »vse dovoljeno«, bi se lahko vprašali skupaj z Raskolnikovom Dostojevskega.

Seveda ne, kajti tudi brez Boga v vsaki civilizirani družbi obstajajo meje, preko katerih se ne sme.

Jančičev recept je napotek za divjo, neskončno tekmo proti moralnemu dnu, v kateri jo bodo bolje odnesli politiki in še najbolje politiki, ki si bodo medtem medijski prostor ukrojili po svoje.

In to ne bo družba vsesplošne svobode, pač pa družba vsesplošne izenačenosti laži in resnice, vsesplošne prisotnosti korupcije, predvsem pa zastraševanja in javnih pogromov vseh, ki bodo o najmočnejših politikih mislili in si upali govoriti ali zapisati karkoli kritičnega.

In prav za to si Janša s soborci iz vrst podpornikov in privržencev njegove SDS ter ob pomoči Vrhovnega sodišča sedaj na vse kriplje prizadeva.

In to je potrebno preprečiti.

Jasno je potrebno povedati, da novinarji in politiki niso enakovredne javne osebnosti.

#Slovenia PM Janez Janša was in court today for retrial of "insult" case over widely condemned tweet he posted in 2016, while in opposition, which called @RTV_Slovenija journalists Mojca Šetinc Pašek & Eugenija Carl "retired prostitutes" & joked about how much each would cost pic.twitter.com/UtpIZYkAeZ

— IPI - The Global Network for Press Freedom (@globalfreemedia) May 14, 2021

Jasno je potrebno povedati, da navedba nekega lažnega »dejstva« ni enaka »mnenju« in da se mora o sporni navedbi presojati z vidika resničnost ter v primeru, da je neresnična in žaljiva – kaznovati žaljivca.

Janša mora dokazati, da sta novinarka in urednica prostitutki. Če ne zmore, bi moral biti obsojen in plačati odškodnino.

To ni »hud poseg v svobodo izražanja«, kot v svoji sramotni sodbi zmotno zapiše Vrhovno sodišče.

To je zakonita posledica v primeru izrekanja preverljive in škodljive laži, s katero poskuša predsednik vlade ustrahovati novinarje in jih omejevati pri njihovem delu.

In če novinarki nista prostitutki, potem je Janša lagal in zavajal in jima škodoval, zato si zaslužita, da jima prestopnik plača odškodnino in da ga doleti ustrezna kazen povsem enako kot vsakega državljana, ki mu nekdo drug stori krivico oziroma škodo.

Če ne, bo prišlo do nevarne situacije, ko bodo izenačena dejstva in mnenja, s tem pa se bo dopustilo brisanje meja med tem kar je prav in kar ni.

In potem bo v takšni državi lahko vsak politik za vsakega novinarja nekaznovano dejal, da je korumpiran, povezan z mafijo, da je znan odvisnik ali norec...

Začelo se bo z besedami, nadaljevalo pa se bo z odtujevanjem lastnine, stvari, izgoni in zločini.

Ugotavljanje dejstev bo izgubilo smisel, država se bo spremenila v gledališče senc, v katerem bomo v predstavi različnih mnenj, ker bosta resnica in laž enakovredni - vsi oslepeli.

In kjer nam bo v deželi slepih brez kakršnih koli omejitev vladal nekronani kralj laži ...