Golobič: Drnovšek je neponovljiv

Janez Drnovšek je bil po mnenju njegovega dolgoletnega tesnega sodelavca Gregorja Golobiča poseben človek, zunajserijski politik, odprtega duha in s kapaciteto razumevanja ter komuniciranja, kakršne ne prej in ne pozneje nismo imeli priložnosti videti. Drnovšek je neponovljiv, je ob 10. obletnici Drnovškove smrti je poudaril Golobič.

Drnovšek je po Golobičevem mnenju izstopal v svoji enkratnosti, bil je zelo samosvoj, neke vrste politični samotar. Po njegovih besedah se je zelo malo oziral na piarovske efekte, imel je začrtano predstavo, kaj je dolžnost politika in kaj se pričakuje od državnika, temu pa je podredil vso svojo dejavnost.

Strankarstva ni zavračal, ampak je stranke razumel kot koristno družbeno napravo s funkcijo, da poveže ljudi s sorodnimi pogledi in te ambicije usmeri v prid skupnega dobrega. "Večina političnih strank ne dosega tega standarda - ločevanja med stranko in državo -, kot je to zmogel, uvedel in pri tem vztrajal Drnovšek," je poudaril Golobič in izpostavil tudi njegovo izjemno privrženost dialogu.

Spomnil je, da je Drnovšek na vseh volitvah, na katerih je nastopil, tudi zmagal, in to zaporedoma. Med drugim z LDS na treh zaporednih parlamentarnih volitvah in zatem še na volitvah za predsednika republike. Ne samo to, da je bil leta 2000 dosežen zgodovinsko najvišji rezultat katerekoli stranke, pač pa je dejstvo, da nobena druga stranka še ni ponovila zmage, je spomnil Golobič.

Drnovšek je bil tudi nosilec edine prave integracije več političnih strank v eno, čemur je Golobič dodal Drnovškov velik angažma pri poskusu normalizacije političnega stanja duha v Sloveniji, saj je v dveh mandatih poskušal z veliko koalicijo. V jedru njegovega političnega delovanja pa je izpostavil dva mejnika, in sicer najprej odhod iz Jugoslavije ter osamosvojitev Slovenije in nato vstop v EU. "To kaže na ciljno usmerjenost in podrejanje vsega dolgoročnim, strateškim usmeritvam države," meni Golobič.

Drnovšek je bil po njegovem mnenju tip politika, ki je svojo avtoriteto ohranjal, vzdrževal, pridobival brez kakršnih koli koketiranj z avtoritarnostjo. "Ko je bil na vrhuncu moči, ko je bil nesporen vladar, zaporedoma zmagoval volitve in povečeval rezultat, vpliv in moč, se ga ni nihče bal. Ne v politiki ne v gospodarstvu in ne v medijih," je poudaril in dodal, da je bil tudi vedno korak pred duhom časa.

Ko je postal predsednik republike, je po mnenju mnogih, tako Golobič, postal neprepoznaven. On pa je v tem videl zelo močno kontinuiteto njegove sposobnosti zaznati, kaj bo Sloveniji in globalno šele postala težava, se temu prilagoditi in ponuditi svoje odgovore. "Velika sreča je, da je bila Slovenija deležna tega, da je 20 ključnih let svojega življenja bil v njeni službi," ugotavlja Golobič.

Po njegovih besedah je vprašanje za milijon dolarjev, zakaj se delovanje, ki ga je vpeljal Drnovšek, v politiki ni prijelo. Tudi sam Drnovšek si je, kot je nadaljeval, zastavljal to vprašanje po letu 2004, deloma pa je bil njegov poskus odgovora na to nastanek Gibanja za pravičnost in razvoj. Njegovo razmišljanje je bilo, da gredo stranke v smer, ki ni najboljša, in je morda je treba okrepiti civilno družbo. Golobič je opozoril na razmere, ko je postalo merilo uspeha, da "greš preko", ko se sprejema vse ali nič, medtem ko je bil Drnovšek mojster tistega vmes.

Kar nam danes od njegove dediščine ostane, je standard oz. kriterij, "po katerem lahko presojamo, kako se kdo obnaša v smislu državotvornosti, razmejevanja stranke in države ter dolgoročnega razumevanja politike". Na vprašanje, ali v kateremu od sedanjih politikov vidi takšen pristop in možnost, da bi lahko šel po teh stopnjah, pa je odgovoril, da to težko reče. "Okoliščine, v katerih je Drnovšek razvil svoj potencial in dal od sebe vse to, kar je dal, so neponovljive, kot je neponovljiv tudi on sam" je prepričan.

Po njegovem mnenju pa velja ohranjati Drnovškovo izročilo, kako bi morala ravnati odgovorna politika v smislu nepopulizma in dolgoročnega načrtovanja. Zdaj je sicer, ugotavlja, poskusov približevanja temu prej manj kot več, iskanje vedno nečesa novega je odmik od Drnovškovega pristopa.

"Drnovšek ni padel z neba," je poudaril Golobič in dodal, da prav tako ni prišel kot odrešenik. Ko je nastopil funkcijo v Beogradu, "so ga vsi podcenjevali in ni praktično nihče od njega pričakoval nič posebnega". "Ni prišel kot Miro Cerar ali Marjan Šarec. To so meteorji. On ni prišel kot meteor, ki bi bliskovito zgorel ob letu skozi ozračje, ampak je bil prej raketa, ki je letela vse višje in vedno močneje," je še povedal Golobič.

Tudi skušnjave oblasti Drnovška po njegovih navedbah niso spridile, iz sebe ni gradil kulta osebnosti in za seboj ni pustil nobene mreže. Ostaja pa Drnovšek po njegovem prepričanju figura, ki je dala vse od sebe in je ni mogoče zreducirati na osebno epizodo, ampak je pustil državniški pečat.

V petek bo minilo 10 let od smrti Janeza Drnovška, večkratnega premierja, večletnega predsednika LDS in predsednika republike. Umrl je po hudi bolezni 23. februarja 2008, star 57 let. Proti koncu življenja se je predal duhovnosti.