Turška policija: novinar barbarsko ubit, razkosan in iz konzulata odstranjen v škatlah

Turška policija se pripravlja na preiskavo savdijskega konzulata, v katerem naj bi izginil novinar Washington Posta Džamal Hašodži. Policija sedaj skrbno pregleduje vse posnetke in raziskuje, kam je iz konzulata dve uri po Hašodžijevem izginutju odpeljalo šest vozil. Med njimi policijo najbolj zanima pot velikega črnega kombija, ki je zavil proti avtocesti. Posnetki so pokazali, da so še prej v avtomobile naložili kartonske škatle, policija pa je prepričana, da je bilo v teh škatlah - telo Hašodžija.

Turški policisti in preiskovalci so namreč prepričani, da je bil savdijski disident Džamal Hašodži ubit, razkosan in odstranjen iz konzulata v škatlah. To naj bi izhajalo iz več poročil. Pregledali so tudi nadzorne kamere in ugotovili, da je Hašodži vstopil, ne pa tudi izstopil iz konzulata. Od Savdijske Arabije sedaj zahtevajo dokaz, da je res zapustil konzulat, kot trdijo in da to dokažejo z njegovo sliko. Savdijske oblasti namreč trdijo, da je Hašodži zapustil konzulat »nekaj minut« ali pa le »uro potem« ko je vstopil, vendar turška policija to navedbo smatra za neresnično.

capture.jpg

V Istanbul je namreč na dveh letalih prišlo 15 savdijskih državljanov, ki so v konzulat vstopili istega dne kot Kašogi, nato pa so zapustili državo. Na kamerah so posneti tudi vstopi in odhodi vozil. Neimenovani arabski uradnik na bi povedal, da je bilo telo Kašogija razkosano, turški uradnik pa je za postajo NBC dejal, da so dele telesa iz konzulata odstranili v več škatlah.

Turan Kislakci, prijatelj Hašodžija in predsednik Turško-arabske medijske zveze je za AP dejal, da so mu turški uradniki povedali, da je bil »Hašodži ubit« in da naj se pričnejo ukvarjati z »vašimi pogrebnimi pripravami.«

Kislakci je dejal, da ima turška policija dokaze o gnusnem zločinu, ki bodo razkriti v naslednjih dnevih.

Turški predsednik Tayyip Erdogan je dejal, d aje to »situacija, ki je ne želi« in da »še vedno upa« ter da vse zelo razburja, »da se to dogaja v naši državi.« Hašodži je bil sicer član kraljeve družine in hkrati znan kritik savdijskih oblasti in kronskega princa Bin Salmana.

Umaknil se je v prostovoljno izgnanstvo in kritično pisal tudi o Savdijski Arabiji za ameriški Washington Post kot novinar. Pred konzulatom ga je do petih popoldan čakala zaročenka iz Turčije, saj se je želel z njo poročiti in je zato šel v konzulat, da bi uredil formalnosti.

Uredništvo Washington Posta je že zapisalo, da v primeru, če se novice o umoru izkažejo kot točne, to predstavlja »grozljiv zločin, uboj novinarja v konzulatu njegove lastne države na tujih tleh – nekaj, kar je brez presedana v modernih časih.« Časnik tudi zahteva, da naj ZDA od Savdske Arabije, svojega ključnega zaveznika, »zahtevajo odgovore« in v primeru, da jih ne dobijo, »prekinejo vso vojaško sodelovanje s kraljestvom.«

Vendar pri tem ni potrebno pozabiti, da je ameriški predsednik Donald Trump na svoje prvo potovanje odšel prav v Savdsko Arabijo in tam podpisal pogodbe z vrtoglavimi zneski (110 milijard dolarjev), na stran Savdske Arabije pa se je Trumpova administracija postavila tudi ob popolnoma nezakonitih pritiskih »kraljestva« na Katar.

Prav tako tudi v ZDA niso pozabili, da je bilo enajst od petnajstih napadalcev z ugrabljenimi letali enajstega septembra leta 2001 iz Savdske Arabije in da so ZDA takoj zatem napadle – ne Savdsko Arabijo, pač pa Irak in Afganistan.

Že tedaj pa so bile povezave med teroristi in savdskimi diplomati zelo očitne. Šele v zadnjem času so ameriška sodišča dobila možnost, da presojajo o odškodnini za ameriške državljane, oškodovane zaradi savdske podpore terorizma.  

Savdski kronski princ Bin Salman medtem trdi, da so obtožbe »brez osnove« in da bodo pustili, da v konzulat vstopijo tudi turški kriminalisti in »iščejo in delajo, karkoli hočejo« ker nimajo »nič za skrivati.« Toda to jim, če so poročila o razkosanem truplu točna, niti ni potrebno, kajti njihove žrtve sedaj zagotovo več ni v konzulatu, sledovi zločina pa so zagotovo temeljito odstranjeni. Turška policija naj bi dokaze o tem, da je bil Hašodži »ubit na barbarski način« predstavila »jutri ali dan zatem.« Kislakci tudi trdi, da je Kašogi v konzulatu najprej omedlel, nato pa naj bi ga »razkosali.« Njegova bodoča žena, ki ga je čakala zunaj, je nato obvestila turško policijo.

Po poročanju turških medijev je policija izdala vmesno poročilo, v katerem je krivdo za njegovo izginotje pripisala savdskemu konzulatu: »Prva ocena turške policije je, da je bil Hašodži ubit v konzulatu Saudove Arabije v Instanbulu. Prepričani smo, da je bil umor načrtovan in truplo posledično odstranjeno iz konzulata.«

Ameriški The Washington Post, za katerega je savdski novinar tudi pisal, je tako poročal, pri čemer se je skliceval na neimenovane vire, da so turški preiskovalci odkrili prisotnost 15-članske ekipe, ki je prišla iz Saudove Arabije z namenom, da ga ubije.

Podobno je poročala tudi francoska AFP: »Glede na njihove prvotne ugotovitve je policija prepričana, da je bil novinar ubit s strani ekipe, ki je bila posebej poslana v Istanbul in je odšla še isti dan.« 

Generalni konzul je zanikal vse navedbe in dejal, da njegova država pomaga pri iskanju pogrešanega novinarja. Prav tako so zatrdili, da je Hašodži zapustil konzulat, a turške oblasti vztrajajo, da vsi dokazi kažejo, da se to ni zgodilo. pri tem je bila Turčija v zadnjih letih tesna zaveznica Savdske Arabije, ki je tudi v Siriji dolgo časa podpirala iste "upornike" kot savdsko kraljestvo.

Šele v zadnjih dveh letih pa se je od politike Savdske Arabije deloma distancirala. Kljub temu pa posebnega razloga za izmišljanje obtožb v razmerju do vplivne Savdske Arabije Turčija seveda nima, zato obtožbe turške policije delujejo še toliko bolj verodostojno.

George Galloway za RT opozarja tudi na dvojne kriterije "zahoda" v tem primeru. "Če bi bil kolumnist Washington Posta 'umorjen in razkosan' v Moskvi, bi Varnostni Svet OZN že zasedal. Če bi ga v škatlah odnesli iz iranskega veleposlaništa, bi bile ZDA in zavezniki že v vojni z Iranom.

Noben britanski časnik te zgodbe ni imel na naslovnici, kljub izjemno tesnim odnosom savdijskega kronskega princa Mohammeda bin Salmana (MbS) in dejstva, da je bil Hašodži samo pred enim tednom v Londonu in gost na BBC-ju.

Kolumnist ocenjuje, da bo morda tudi Donaldu Trumpu kmalu "dovolj" Savdske Arabije in da na to oopozarjajo njegove besede savdskemu kralju, da "vi ne bi obstali niti dva tedna brez naše podpore."

Po njegovi oceni je tudi verjetno, da se bo na to kršitev turške suverenosti Erdogan odzval s "krvjo in jeklom" in da lahko nov "občutek jeze privre tudi iz tako imenovanih vodilnih medijev," - kar pa sicer ni gotovo.