Makedonski polom: z bojkotom referenduma Makedonci zavrnili vstop v EU in NATO

Vse kaže, da je bila udeležba na referendumu o spremembi Republike Makedonije v Republiko Severno Makedonijo tako nizka, da je referendum - propadel. Okoli 91, 41 odstotkov tistih, ki so glasovali je sicer glasovalo "za" sporazum, okoli 5,70 odstotka pa "proti" toda skoraj 64 odstotkov volivcev se referenduma sploh ni udeležilo.

Glede na to, d aje v državi četrtina pripadnikov albanske manjšine, je veliko vprašanje, koliko Makedoncev, ki jih zato, ker imajo le eno nacionalno državo in se jih sprememba imena edine države najbolj neposredno dotika - se je sploh udeležilo referenduma.

Kljub temu pa predsednik makedonske vlade Zoran Zaev trdi, da je referendum - uspel.

Zaev na novinarski konferenci sicer ni komentiral volilne udeležbe, je pa dejal, da pričakuje, da je velika večina tistih, ki je volila, podprla referendum in tako sporazum o imenu.

"Voljo tistih, ki so glasovali, je potrebno spremeniti v politično ukrepanje v parlamentu," je še dodal. Ob tem je poudaril, da bo izvedel predčasne volitve, če bodo nasprotniki referenduma blokirali ustavno spremembo imena v parlamentu,

Glasovalo pa je manj kot 50 odstotkov Makedoncev, zato posvetovalni referendum ni bil uspešen. Še toliko težje po sedaj pridobiti dodatne glasove opozicije v parlamentu, da bi Makedonija lahko spremenila svojo Ustavo. Brez spremembe ustave pa Grčija ne bo "odblokiral" makedonske poti v EU in NATO. Sporazum, v katerega so veliko energije vložili tudi evropski in ameriški diplomati je tako očito doživel zelo usoden neuspeh.

Po sporazumu, ki sta ga podpisala levičarska predsednika vlade Aleksis Cipras in Zoran Zaev bi bil s preimenovanjem države rešen spor med državama, ki je nastal zato, ker Grčija vztraja, da je ime Makedonija lahko zgolj ime njene severne pokrajine, ki je bila nekoč posebna grška država. Makedonija in Grčija sta s tem sporazumom razrešili 27 let dolg spor o uradnem imenu nekdanje jugoslovanske republike, zaradi katerega je Grčija blokirala pot Makedonije v Evropsko unijo in zvezo Nato.

Makedonski volivci so na referendumu odgovarjali na vprašanje: "Ali ste za članstvo v EU in Natu s sprejetjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo?" V tem vprašanju so v resnici kar tri vprašanja. To pri obvezujočem referendumu ne bi bilo mogoče.

Če bi bilo vprašanje postavljeno zgolj o spremembi imena, bi bil seveda pričakovani izid referenduma veliko slabši, z dodatkom glede članstva v EU in NATO pa je vlada upala na boljši rezultat. Referendum, ki je bil zgolj posvetovalen, bi bil veljaven, če bi bila volilna udeležba najmanj 50-odstotna. Referendum je opazovalo 286 tujih opazovalcev. Da bi bil referendum veljaven, se ga bi moralo udeležiti najmanj 900 tisoč makedonskih volilnih upravičencev. Po zadnjih informacijah je jasno, da j referendum - propadel. Predsednik vlade Zoran Zaev zato že grozi z novimi volitvami, v kolikor opozicija v parlamentu ne bo glasovala za sporazum.

V skladu z zadnjimi javnomnenjskimi raziskavami sporazum podpira 57 odstotkov vprašanih, 22 odstotkov jih je proti. 49 odstotkov jih je bilo pred referendumu odločenih, da se bodo referenduma zagotovo udeležili in bodo glasovali za. Največja opozicijska stranka VMRO-DPMNE, ki je bila pred tem na oblasti v Makedoniji 11 let, pa sporazumu nasprotuje.

Nasprotnik referenduma in sporazuma z Grčijo je tudi makedonski predsednik Gjorgje Ivanov, ki je le nekaj dni pred referendumom ponovno javno napovedal, da se referenduma, ki ga je označil za narodni samomor, ne bo udeležil. Da je politična polarizacija huda, kaže tudi zadnji incident v OZN, kjer so makedonski diplomati zapustili dvorano Generalne skupščine OZN med govorom lastnega predsednika države.

Vendar pa cel v primeru pozitivnega rezultata referenduma to še ne bi pomenilo  konca težav za Makedonijo. Referendum je namreč samo posvetovalni. Prav tako ni jasno, kaj sedaj, ko referendum zaradi premajhnega odziva državljanov - ni uspel.

Ob tem je parlament v Makedoniji sporazum podprl z 69 od skupaj 120 glasov. Za spremembo ustave pa je potrebna dvotretjinska večina – torej 80 glasov.

Vlada torej potrebuje še glasove najmanj 11 opozicijskih poslancev. Šele po tem bi Grčija lahko odblokirala sprejem Makedonije v zvezo NATO in EU, ko bi se Makedonija (uradno - Bivša Jugoslovanska Republika Makedonija) najprej - preimenovala.

Da je to prava pot za Makedonijo so s svojimi pozivi in obiski v Makedoniji v zadnjih dnevih potrdili tudi številni evropski politiki -nemška kanclerka Angela Merkel in minister za zunanje zadeve Nemčije Heiko Maas, ameriški minister za obrambo James Mattis, avstrijski kancler Sebastian Kurz, generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg in evropski komisar za razširitev EU Johannes Hahn. Zoran Zaev je že opozoril, da v primeru propada sporazuma z Grčijo Makedonijo čaka izolacija.

Profesorica Filozofske fakultete Univerze v Skopju Biljana Vankovska pa opozarja še na vrsto skritih pasti sedanjega odločanja v Makedoniji. Po njeni oceni je sam referendum nezakonit, čeprav ga Ustavno sodišče ni opredelilo kot takšnega. »Velik pritisk iz tujine kaže, da je referendum pomemben mednarodnim igralcem, ker je njegov cilj, da se ustvari prepričanje, da so Makedonci prostovoljno in radi sprejeli sporazum,« opozarja Vankovska in dodaja, da je ta referendum »kršil vsa zakonska načela« vključno s »Kodeksom dobre prakse beneške komisije, ki je posvetovalno telo Sveta Evrope za ustavna in volilna vprašanja.

Vankovska je kritična tudi do tega, kako je bilo postavljeno referendumsko vprašanje, v katerem se prepletajo tri vprašanja, kar je nepravilno in v nasprotju s številnimi načeli demokratične vladavine.

Pri oblikovanju takega vprašanja, o vstopu v EU in NATO s sprejemom sporazuma o spremembi imena države so bile prav tako angažirane tuja podjetja za »odnose z javnostmi.«

Vprašanje, o katerem  soMakedonci odločali na referendumu, je po njeni oceni »pravna nebuloza in čista manipulacija, ker o članstvu ne odločajo makedonski državljani, pač ti organizaciji, za katere ta referendum ni obvezen. Vlada očitno ve, da obvezni referendum ne bi uspel, vendar bi tudi ta pravna akrobacija lahko padla na Ustavnem sodišču,« je prepričana Vankovska.

»Po moji oceni je to tipičen balkanski sporazum. Če izvzamemo dele o tako imenovanem strateškem partnerstvu, se najvažnejši deli nanašajo na identitetska vprašanja, ki so rešena tako, da je grški nacionalni mit ustoličen kot dominanten. Makedonija je sprejela najhujši mogoči predlog – uporabo novega imena ne samo do tretjih držav, v mednarodnih odnosih, pač pa tudi glede notranjih pravnih in javnih odnosov in celo spremembo Ustave po diktatu«, je ogorčena Biljana Vankovska.

Vankovska zato ni verjela, da bo prisotnost na referendumu večja od 50 odstotkov, da bi bil ta posvetovalni referendum veljaven, opozarja pa, da bo Zoran Zaev nadaljeval proces ratifikacije, čeprav »je že v nezakonitem procesu.«

S tem pa bi lahko zaobšel narod, »izvor svoje legitimnosti in … izzval nepredvidljivo politično krizo.«

Nova blokada Grčije pa bi bila zelo nevarna za državo, v kateri je okoli četrtina prebivalcev albanske narodnosti. Leta 2001 je bila Makedonija zaradi napadov uporniških albanskih enot na policijo in vojsko države že na robu državljanske vojne, ki jo je nato ustavil Ohridski sporazum.

Po oceni Vankovske je bil propadli sporazum z Grčijo rezultat pritiskov iz tujine. »Kar javnost ne ve je, da so se pogajanja med Atenami in Skopjem odvijala pod silnim pritiskom Washingtona in Bruslja, zdi pa se, da je zadnja verzija, ki je bila podpisana, bila v resnici delo ameriških strokovnjakov iz inštituta Brookings. Ciprasova vlada je morala podpisati sporazum, da bi dobila denarno pomoč za odplačevanje kreditov, makedonska pa – ker ni imela niti znanja niti vizije o razvoju države brez tujega vodstva,« je kritična Vankovska.

Vse to pa pomeni, da bo Makedoniji pot v EU in NATO zelo verjetno še naprej zaprta. Prihodnost za to državo in regijo tako ostaja negotova.