Zgodovinsko: Slovenija v Salonitu Anhovo dobila prvo vodikovo polnilnico

V Novi Gorici se je pričela konferenca Vodikov ekosistem Severnega Jadrana, ki bo potekala na treh lokacijah.

Prvi del bo v Salonitu Anhovo, kjer so odprli prvo slovensko vodikovo polnilnico.

Izjave so podali Julijan Fortunat, predsednik uprave Salonit Anhovo, dr. Tomaž Vuk, član uprave, Salonit Anhovo, Aleksander Gerbec, generalni direktor ECUBES, državni sekretar Blaž Košorok iz ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije, Luca Polizzi, predstavnik DG RTD Evropske komisije ter Bart Biebuyck, izvršni direktor, FCH-JU.

uprava_salonita_anhovo.jpg

Drugi del bo delavnica o vzpostavitvi Vodikovega ekosistema v čezmejnem prostoru, t.i. čezmejne vodikove doline Severnega Jadrana ki bo v Konferenčni dvorani Hotela Perla v Novi Gorici.

Tretji del bo srečanje predstavnikov vlad Slovenije, Hrvaške in italijanske dežele Furlanije-Julijske krajine.

Vodik ima izjemno pomembno mesto tudi v načrtih Evropske komisije in mednarodnih dogovorih, ki zahtevajo zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida.

V Sloveniji se je za usmeritev v to vse pomembnejšo energetsko smer odločil tudi Salonit Anhovo, podjetje, ki tako postaja pionir tudi pri uporabi energije iz obnovljivih virov za pridobivanje vodika.

Ena izmed večjih težav dosedanjih metod vodika je namreč prav v zastarelih načinih pridobivanja, ki porabijo veliko energije in so povezani tudi z velikimi izpusti ogljikovega dioksida v okolje.

Rešitev za to je uporaba energije iz čistih virov, prav v ta namen pa je Salonit Anhovo namestil največjo površino sončnih celic na svoje objekte.

VodikUporaba.png

Energija iz sončnih celic bo uporabljena za proizvodnjo vodika, ki bo tako resnično sto odstotno čist.

Ob tem v podjetju načrtujejo še številne druge rešitve, s katerimi bodo modernizirali tudi proizvodnji proces in zmanjšali ogljični odtis.

Čeprav v zvezi z uporabo vodika danes še vedno obstaja veliko napačnih zadržkov in mitov, bo vodik v prihodnosti gotovo postal izjemno pomemben tako pri transportu vozil, predvsem večjih in težjih, pa tudi kot sredstvo za skladiščenje presežne energije.

Nameto velikih baterij bi lahko namreč vozila s pogonom na vodik imela le manjše baterije ob zalogi vodika, ki bi se sproti spreminjal v električno energijo.

V to tehnologijo veliko vlagajo predvsem Toyota, Subaru in Mazda na japonskem ter Hyundai in še nekatera druga podjetja v Koreji.

Najpogosteje bo ob tem uporabljen v gorivnih celicah, v katerih poteka »obraten« proces od tistega s pomočjo elektrolize, kar pomeni, da ob spajanju vodika in kisika nastajata elektrika in odpadni proizvod – voda.

Istočasno se vodik lahko uporabi v procesu metanacije in nato uporabi neposredno za ogrevanje ali pogon vozil.

Ta način proizvodnje energije ne onesnažuje okolja.

Korak, ki ga je danes z investicijo Salonita Anhovo naredila vsa Slovenija, je zato izjemen in vodi v prvo smer.