sobota, 28. september 2024 leto 29 / št. 272
Zakaj Robert Golob energetsko situacijo raje pojasnjuje papežu Frančišku kot pa slovenskim gospodarstvenikom?
Predbožični izlet v Vatikan: Papež Frančišek in Robert Golob. Vir: UKOM, Zajem zaslona
Slovenski predsednik vlade se je podal v Vatikan. Tam je s papežem govoril o marsičem, zanimivo pa je bilo, da sta se dotaknila tudi področja, na katerem predsednik slovenske vlade - za razliko od papeža - velja za strokovnjaka.
Premier je menda na željo gostiteljev podal oceno razmer na energetskem trgu in zatrdil, da na tem trgu »trenutno ni težava dobava energentov, temveč vplivi špekulativnega kapitala na trgu.«
Predsednik vlade je v isti sapi izpostavil, »da mora Evropa dati špekulantom jasno sporočilo, da ne bo dovolila, da za svoje dobičke uničijo konkurenčnost.«
Pope Francis met with Mr. Robert Golob, Prime Minister of the Republic of #Slovenia, for a private audience in the Vatican Saturday morning. pic.twitter.com/qhiOS8DFYM
— Vatican News (@VaticanNews) December 17, 2022
Toda težava je, da je ta izjava predsednika slovenske vlade – zavajajoča. Vse resne analize priznanih strokovnjakov kažejo, da Evropa v kratkem času ne more dobiti in ne bo dobila zanesljive oskrbe s plinom po razumnih oziroma konkurenčnih cenah.
Ob tem bo Evropska unija prihajajočo zimo še preživela, čeprav težko, s starimi zalogami ruskega plina in nafte - naslednje leto pa bo to že nemogoče.
Druge države preprosto ne morejo v letu ali dveh nadomestiti popolnega izpada ruskega plina in drugih energentov. In to je dejstvo. Razen, če bi se zatekle k ameriškim prijemom, kako po piratsko nabaviti nafto, denimo v Siriji:
Dozens of US tankers pass weekly through illegal crossings between #Iraq and #Syria in convoys transporting smuggled #Syrian oil .. the Syrian oil is transported to the al-Harir military site in #Erbil, the capital of the Iraqi #Kurdistan Region. https://t.co/BcR6XKDeyx pic.twitter.com/3zk5aBmeW0
— tim anderson (@timand2037) December 16, 2022
Druge države preprosto ne morejo v letu ali dveh nadomestiti popolnega izpada ruskega plina in drugih energentov. In to je dejstvo. Trditi, da težave z dobavo ni, je zato netočno.
Pod črto: Trditi, da težav z dobavo ni, je zato netočno.
Sicer pa smo podobno optimistične izjave predsednika vlade Roberta Goloba slišali že pred meseci. Takrat so jih vsi sprejemali z velikim zaupanjem.
Pred meseci je Golob napovedoval rešitev v obliki »plinske kapice.«
»Prvič se je zgodilo, da je kapica dobila zeleno luč. Do sedaj tega ni bilo. Ta korak, čeprav simboličen, je zelo pomemben, saj kaže na doseženo soglasje, da gre Evropa v regulacijo cen zemeljskega plina enotno. Enotno stališče EU pa je edini način, da bo strošek za prebivalce, industrijo in proračune držav čim manjši,« je bil prepričan premier Slovenije, ki je ob nastopu mandata obljubil, da bodo položnice v prihajajoči sezoni celo nižje kot so bile prejšnjo zimo.
Tako je predsednik vlade Robert Golob zagotavljal 21. oktobra letos.
Golob je tedaj izrazil tudi prepričanje, da so prvi učinki dogovora iz Bruslja vidni že takoj, češ da so cene na trgu začele padati.
Rešitev ni v osamitvi - pač pa spremembi celotne, zavožene evropske zunanje in gospodarske politike.
To naj bi pomenilo nižji strošek za energetske dobavitelje in nižji strošek za državo, ki bi nato s subvencijami lahko pomagala gospodarstvu.
»Včeraj je bil narejen korak k temu, da globalni trgi začnejo padati. To pomeni manj denarja iz proračuna, ki ga bo Slovenija morala nameniti za to, da gospodarstvu pomaga pri ohranjanju globalne konkurenčnosti,« je bil prepričan Golob.
Dva meseca zatem pa - plinske kapice še vedno ni.
Nekateri sicer (tvit spodaj, Jure Knez, Klub slovenskih podjetnikov) postavljajo na prvi pogled dobra vprašanja. A ob tem pozabljajo, da je Slovenija del EU in njenega trga.
Bi pristali na poceni in le slovensko elektriko - če bi lahko prodajali brez carin le na slovenskem trgu? Verjetno ne.
Rešitev zato ni v osamitvi - pač pa spremembi celotne, zavožene evropske zunanje in gospodarske politike.
Gospodarstvo ima 10x predrago elektriko. To pomeni, da je popolnoma nekonkurenčno v svetu. To pomeni, da bomo vsi postali lačni kot v Afriki. Ne bomo samo politično, medijsko, zdravstveno in penzijsko BANANA REPUBLIKA, temveč tudi v revščini. https://t.co/b2gLT263tE
— Robert Šifrer (@RobertSifrer) December 17, 2022
Zaradi blage jeseni padajoče cene plina so medtem začele znova naraščati, borza plina na Nizozemskem pa je medtem zagrozila, da se bo v primeru uvedbe »kapice« celo umaknila iz Evrope.
»Ne se obremenjevati s tem,« je dejal Golob glede »ruske prekinitve dobave plina« - do katere sicer ni prišlo, ker so pred tem »neznane podmornice« razstrelile plinovoda Severni tok 1 in 2.
Da bi kapica lahko povzročila dodatno škodo in da bodo tankerji raje pluli v Azijo, je sicer opozarjal tudi nemški kancler Olaf Scholz.
In zakaj so cene plina jeseni začele padati?
Ne zaradi Evropske komisije, pač pa zaradi tople jeseni in velikih nakupov utekočinjenega plina pred tem ter – Kitajske.
Ta je jeseni izvajala politiko »ničelnega covida«, kar je vodilo do zapiranja gospodarstva. Zato so cene plina, posledično pa tudi elektrike jeseni nekaj časa padale.
V začetku oktobra je predsednik vlade tudi napovedal, da se bomo lahko uspešno prebili skozi zimo.
»Ne se obremenjevati s tem,« je dejal Golob glede »ruske prekinitve dobave plina« - do katere sicer ni prišlo, ker so pred tem »neznane podmornice« razstrelile plinovoda Severni tok 1 in Severni tok 2.
Ste mu predstavili načrt za obdavčitev korporacije RKC v Sloveniji?
— vidsvarog (@vidsvarog) December 17, 2022
»Mislim, da je Evropa danes že pripravljena na popolno prekinitev dobav ruskega plina in da je to nekaj, kar moramo vzeti za dejstvo. To, da Gazprom to počne selektivno, po državah, je samo izvajanje psihološkega pritiska na Evropo. Prej ko se bo Evropa sprijaznila s tem, prej bomo začeli izvajati učinkovite ukrepe in lažje bomo prišli skozi zimo,« je dejal.
»Kdo ima prav, kancler Scholz ali Golob, bomo zato ugotovili že zelo kmalu. Tudi iz višine prihajajočih položnic in zadolževanja države, če bo pokrivala minus - a kako dolgo?« smo zapisali tedaj.
In kako kaže sedaj, decembra?
Medtem ko predsednik vlade prepričuje podjetja, da naj sklenejo dolgoročne pogodbe za dobavo elektrike, ob tem da je država podjetjem namenila kar 1,2 milijarde evrov pomoči pa trgovci grozijo, da bo decembra in januarja prišlo do »eksplozije cen«.
Gospodarstvo pa protestira zaradi še vedno previsokih cen elektrike. In te so seveda povezane s ceno plina.
Gospodarska združenja so pred obravnavo zakona o pomočeh gospodarstvu zaradi visokih cen energentov poudarjala, da subvencije ne bodo dovolj in da bodo energenti, predvsem elektrika, prihodnje leto predragi.
Il capo di governo di #Lubiana, Robert Golob, in udienza dal Papa. Nel colloquio, si è parlato anche delle relazioni bilaterali, di sviluppare la collaborazione e del ruolo della #Chiesa cattolica nella società slovena@govSlovenia@SLOinHolySee https://t.co/bhgiYWbnCr
— Vatican News (@vaticannews_it) December 17, 2022
Vlada je napovedovala cene med 150 in 250 evri na megavatno uro, a kot zdaj kaže, bodo cene precej višje, s tem pa tudi večkratnik cen, kot jih plačujejo konkurenti v tujini, pravijo.
Dejstvo je, da gre za zelo predvidljive posledice dejansko nespametne – zunanje politike EU, ki je uvedla sankcije Rusiji, v resnici pa je s tem najbolj škodila državam članicam Evropske unije. Kako je potemtakem mogoče, da jih predsednik vlade, strokovnjak za energetiko – ni uspel predvideti? Kako je bil lahko prepričan, da se bomo lahko prebili skozi zimo in naprej, ob tem pa še naprej podpira isto samodestruktivno politiko sankcioniranja Rusije?
Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, napoveduje »eksplozijo maloprodajnih cen«, tvegali naj bi zapiranje 'obrobnih' trgovin in tudi odpuščanja v trgovski panogi.
»Po modelu posebne pomoči za znižanje dobičkonosnosti je, če vzamemo povprečno ceno prejšnjega tedna, končna cena za podjetje okrog 316 evrov za megavatno uro (MWH). To je bistveno več od konkurence po Evropi. Izvoz je motor našega gospodarstva,« je na novinarski konferenci gospodarskih združenj dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka.
Navedel je primer izvoza v ZDA, kjer imajo po njegovih besedah elektriko po 70 evrov za MWh in plin po 13 evrov za MWh. »Slovensko podjetje mora že tako pripeljati blago do ZDA, določene vrste proizvodov imajo tam še carine, vprašanje je, kako lahko ob takih cenah energentov konkurira,« je opozoril.
Politiko Evropske unije je označil za nespametno, potem pa dejal, da so nekatere države EU svojemu gospodarstvu pomagale same.
Toda dejstvo je, da gre za zelo predvidljive posledice dejansko nespametne – zunanje politike EU, ki je uvedla sankcije Rusiji, v resnici pa je s tem najbolj škodila državam članicam Evropske unije.
Tega pa niti Tibor Šimonka in ne drugi gospodarstveniki še niso povedali na glas. Si ne upajo? Nočejo biti preveč politični? Ni primerno tako govoriti zaradi vojne, v kateri menda vsi podpiramo ubogo Ukrajino?
To niti ni pomembno. Dokler ne bodo gospodarstveniki jasno povedali, da tako ne gre več naprej, bomo pač imeli to, kar imamo sedaj - zdrs v gospodarsko brezno.
In to so mnogi napovedovali že pred pol leta.
»Od jan do sept je bil ruski trgovinski promet za 120 mrd $ večji kot v istem obdobju prejšnjega leta. Njihov prejšnji rekord iz l. 2008 se je podvojil! To so naredile te sankcije. Se spomnite, kako so nam govorili, da bodo Putina te sankcije zlomile? Sovramši." Oddaja T. Carlson
— cebelica (@cebelica4) December 17, 2022
Kako je potemtakem mogoče, da teh posledic predsednik vlade, strokovnjak za energetiko – ni uspel predvideti?
Kako je bil lahko prepričan, da se bomo lahko prebili skozi zimo in naprej, ob tem pa še naprej podpira isto samodestruktivno politiko sankcioniranja Rusije?
Že ob začetku uvajanja sankcij Rusiji je bilo jasno, da se je evropska industrija zaradi visokih stroškov in nerazpoložljivosti energije začela zapirati. Zaradi tega je povpraševanje po plinu padalo, cena pa se je zniževala, čeprav se je zmanjšala tudi ponudba.
Kot je poročal BNE Intellinews, ima to posledice: »Zaprtje bi lahko povzročilo dolgoročno škodo evropski industrijski bazi. V Nemčiji, evropski industrijski elektrarni, so energetsko najbolj intenzivne industrije že močno prizadete zaradi nevzdržnih stroškov: energija predstavlja 26 odstgotkov stroškov metalurške industrije, 19 odstotkov osnovne kemične proizvodnje, 18 odstotkov proizvodnja stekla, 17 odstotkov za papir in 15 odstotkov stroškov proizvodnje gradbenih materialov, navaja Destatis. Evropski proizvajalci avtomobilov so že začeli kopičiti vetrobranska stekla v pričakovanju pomanjkanja stekel v prihodnjih mesecih.«
Prav zato je več kot polovico evropskih talilnic aluminija že prizadela električna kriza.
EU je izgubila 650.000 ton zmogljivosti proizvodnje primarnega aluminija ali približno 30 odstotkov celotne zmogljivosti, je poročal Eurometaux.
“Handmade socks warm better than Russian gas!”, says the new Ukrainian ambassador in Germany.
— Zlatti71 (@djuric_zlatko) December 18, 2022
I need to ask someone from the German chemical industry, if this helps. https://t.co/O2lyuC8LoU
Nekatere največje evropske jeklarske in kemične tovarne so prav tako prenehale delovati in ni jasno, kdaj bodo lahko znova zagnale proizvodnjo.
Evropsko združenje industrije gnojil pravi, da je bilo več kot 70 odstotkov proizvodnje gnojil na celini zaprtih ali upočasnjenih zaradi izjkemno visokih cen plina.
Pri tem imamo v Sloveniji »dovolj« plina tudi zato, ker se – industrijska dejavnost ustavlja.
Europe's ski industry aims to save during the energy crisis.
— This is Europe (@This_is_Europe) December 12, 2022
Slower cable cars and less heating are some of the ways ski resorts in Austria and Germany are adapting to the energy crisis. Higher costs also mean higher prices.https://t.co/PoggSuiEVZ#Russia #Ukraine #USA
Mednarodni podatki za oktober kažejo manjšo porabo v industriji v Sloveniji za osem odstotkov, ta trend pa se je verjetno le še nadaljeval.
Največja težava Evrope ni cena, ampak ponudba energentov. V nasprotju s tem predsednik vlade trdi, da so težave predvsem pri prekupčevalcih in ne samo pri proizvodnji energentov. Toda to očitno ne drži. Preprosto ni dovolj plina za vse, še posebej pa ne za vzdržno ceno.
Medtem ko je med januarjem in oktobrom prišlo do splošnega zmanjšanja povpraševanja po zemeljskem plinu, je bil padec povpraševanja v oktobru še posebej silovit.
To kaže na hitro deindustrializacijo Evrope.
Toda največja težava Evrope ni cena, ampak ponudba energentov.
V nasprotju s tem predsednik vlade trdi, da so težave predvsem pri prekupčevalcih in ne samo pri proizvodnji energentov.
Toda to očitno ne drži.
Preprosto ni dovolj plina za vse, še posebej pa ne za vzdržno ceno.
A je Golob doniral kakšnih 100 mio za Vatikan?
— Bogo Z (@BogoZrimsek) December 17, 2022
S toliko grehi, ki jih ima, si mora kupiti odpustke?
In kako bo sedaj z obdavčitvijo Cerkve v Sloveniji?
Stroški plina so se povečali, vendar to ni posledica špekulantskih cen na promptnem trgu plina.
EU je na ta trg sedaj nenadoma pozorna le zato, ker se Evropi nikoli ni bilo treba zanašati na promptni trg plina, razen ob nenadnih skokih povpraševanja.
Za večino svojih potreb so bile evropske države odvisne od plina, ki so ga dobivale po zagotovljeni, nizki ceni – zahvaljujoč modrosti Gerharda Schröderja in Angele Merkel.
Promptni trg, na katerem morajo zdaj kupovati plin, je šestkrat do sedemkrat dražji.
Tudi v Alžiriji Slovenija ni dobila cenejši, pač pa več kot desetkrat dražji plin od ruskega.
Cene plina pa pri izračunu stroškov marginalnih proizvajalcev – plinskih elektrarn – nato diktirajo najnižje cene na trgu.
Yes, the US has wanted to take over the LNG market in Europe. LNG will cost Europeans much more than natural gas sent from Russia. The "solution," then, was to cut off access to Russian supplies.
— DHFabian (@DHFabian1) December 18, 2022
Težava z dolgotrajnim obdobjem visokih cen plina (in Evropa ima visoke cene plina že kakšnih pet mesecev, ker ne dobiva plina po pogodbeni ceni 15 € za MWh kot ga je plačevala Gazpromu iz npr. NordStreama, pač plačuje za megavatne ure nekje med 100 in 350 EUR v zadnjih nekaj mesecih, ali 7- do 25-kratnik cene, ki so jo evropski odjemalci plačevali prej) je, da so se začele že pred rusko vojaško operacijo v Ukrajini. In jim tudi sedaj ni videti konca.
Promptni trg, na katerem morajo zdaj kupovati plin, je šestkrat do sedemkrat dražji. Tudi v Alžiriji Slovenija ni dobila cenejši, pač pa več kot desetkrat dražji plin od ruskega.
Kot so opozarjali ekonomisti – države to lahko preživijo, saj lahko (za ceno inflacije in osiromašenja prebivalstva) natisnejo še nekaj milijard evrov več – toda podjetja ne morejo.
Gospodarstveniki bodo prisiljeni tovarne zapreti, ker bo njihovo delovanje postalo predrago za preživetje. In ko bodo tovarne odšle, se morda nikoli več ne bodo vrnile.
Za kemično industrijo plin in nafta nista samo gorivi za energijo, temveč tudi surovini (spojine v osnovnem gradniku) za proizvodnjo drugih kemikalij.
Na primer, surova nafta je primarna surovina za izdelavo vseh vrst plastike in polimerov na svetu. Vsaka polietilenska in polipropilenska steklenica prihaja iz nafte.
"It's done." the watchdog's PM reported to its master across the ocean.
— Mike Simons (@mikesim86994798) December 18, 2022
Prava vprašanja o tem, kdo je odgovoren za tako katastrofalno politiko EU in uničenje štirih cevi plinovodov Severni tok 1 in Severni tok 2, kar je bila tudi okoljska katastrofa, pa postavljajo le tuji evroposlanici.
Iz Irske. Med slovenskimi žal ni takšnega junaka.
Med njimi so očitno le bleferji.
The attack on #NordStream was a terrible attack on European vital infrastructure, it was an act of Environmental Terrorism - A disastrous release of #Methane - Why is the #EU showing so little interest in finding out who did it.? Are they afraid that they won't like the answer..? pic.twitter.com/J6x3zWHtt2
— Mick Wallace (@wallacemick) December 17, 2022
Ne glede na to pa je zemeljski plin še vedno surovina za proizvodnjo amoniaka in dušikovih gnojil.
Zato bo pomanjkanje plina vplivalo tudi na naslednjo setveno sezono in manjše donose hrane.
To hkrati pomeni, da so danes, ko je Evropa izgubila praktično ves dostop do ruskega zemeljskega plina zaradi lastnih odločitev in državnega terorizma »neznanih storilcev« v Baltskem morju – mnoge države EU izgubile 40 - 100 odstotkov svoje nekdanje celotne oskrbe s plinom.
Sposobnost držav EU nadomestiti to izgubo je zelo omejena.
Tudi v Sloveniji.
To pomeni, da za obremenjeno evropsko industrijo v kratkem na vidiku ni rešitve.
Še nikoli nisem videla toliko fotografij s kakšnega obiska slovenskega politika v tujini. Manj je več.
— Bršljanka (@a_blaznik) December 17, 2022
Slovenija pa je na evropskem trgu.
In kar prizadene druge članice EU, bo prizadelo tudi Slovenijo.
Tukaj morda tiči razlog, zakaj predsednik slovenske vlade zadnje tedne raje pohajkuje po tujini, kjer razlaga energetsko situacijo, med ostalim tudi papežu in drugim odličnikom, namesto da bi jo pojasnjeval nezadovoljnim slovenskim gospodarstvenikom, ki jih je v začetku jeseni miril s pretiranim optimizmom.
