REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj odkritje »gigantskega« plinskega nahajališča v Črnem morju ne bo rešilo gospodarskih težav Turčije

Zakaj odkritje »gigantskega« plinskega nahajališča v Črnem morju ne bo rešilo gospodarskih težav TurčijeErdoğan in plinska ladja. Vir: Twitter, Ekatemerini

Turčija je nedavno sporočila, da je v Črnem morju našla nahajališče plina s 320 milijardami kubičnih metrov plina, ki je po sedanjih cenah vreden 80 milijard dolarjev. Tako ocenjuje mednarodna agencija za energijo.

Turčija nima izkušenj pri izkoriščanju plina iz velikih globin, zato bo turško podjetje TPAO potrebovalo pomoč tujih podjetij, kar pa ne bo poceni.

Mnogi so komentirali, da bi to lahko pomagalo k zmanjšanju napetosti v vzhodnem Sredozemlju, kjer so Turčija na eni strani ter Grčija, Ciper, Francija in še nekatere države na drugi strani zapletene v spor glede ekonomskih con in pavice do izkoriščanja naravnih bogastev.

Vse več je tudi vojaških ladij teh in drugih držav, ki plujejo vse bliže druga drugi.

Ob tem je Grčija te dni sporočila, da bo svoje ozemeljske vode razširila s šestih na dvanajst milj.

Ne glede na to pa so v Ankari novo nahajališče označili za prelomnico.

Erdogan maha raziskovalni ladji Vir:DW
Turški predsednik Erdoğan maha raziskovalni ladji. Vir: Twitter

Turčija je po besedah predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana v Črnem morju tako deležna »dobre novice zgodovinskih razsežnosti.«

»V Črnem morju smo odkrili največjo zalogo plina v naši zgodovini,« je razkril predsednik države, ki je sicer popolnoma odvisna od uvoza energije.

Plinsko polje se nahaja v globini 2100 metrov pod morskim dnom v plinskem polju Sakaryja, ki je 170 kilometrov oddaljeno od turške obale Črnega morja.

Izkoriščanje bi se lahko začelo že leta 2023, je dejal Erdoğan, prepričan, da bo Turčija že kmalu postala izvoznica energije.

Izkoriščanje bi se lahko začelo že leta 2023, je dejal Erdoğan, prepričan, da bo Turčija že kmalu postala izvoznica energije.

Plin bi lahko zmanjšal tudi turško odvisnost od Rusije, Irana in Azarjbedžana, saj iz teh držav Turčija lani uvozila za 41 milijard kubičnih metrov plina.

Letno sicer običajno uvozi 45 milijard kubičnih metrov plina po ceni 12 milijard dolarjev.

Gre za »gigantsko« odkritje, ki je po velikosti enako vsem odkritjem na Norveškem od leta 2010 naprej.

Glede na to, da Turčija uvaža 99 odstotkov plina, bi to odkritje lahko popravilo tudi energetsko bilanco Turčije.

Bistveno bi lahko padel uvoz plina v Turčijo. Ob tem bi lahko tudi na sosednjih področjih v Črnem morju morda našli nova nahajališča.

Vendar pa je za to potrebno tudi vlaganje v višini okoli šest milijard ameriških dolarjev.

Po oceni IEA začetek izkoriščanja v letu 2023 ni nemogoče, toda le, če bi se takoj pričelo z uradnimi postopki.

Vendar sta pri tem pred Ankaro dva problema. Turčija nima izkušenj pri izkoriščanju plina iz velikih globin, zato bo turško podjetje TPAO potrebovalo pomoč tujih podjetij, kar pa ne bo poceni.

Nekateri analitiki ob tem menijo, da bo do začetka izkoriščanja minilo celo več kot desetletje.

Tudi Bolgarija in Romunija sta pred osmimi leti v svojem delu Črnega morja odkrili velika nahajališča plina, vendar se pridobivanje še zmeraj ni pričelo.

Tudi Bolgarija in Romunija sta pred osmimi leti v svojem delu Črnega morja odkrili velika nahajališča plina, vendar se pridobivanje plina še zmeraj ni pričelo.

Nahajališče pa ob tem kljub svoji velikosti ni tako veliko, da bi lahko v celoti nadomestilo uvoz turškega plina iz Rusije.

Turški ekonomist Ugur Gurses pa je ocenil, da je zelo jasno, da bo tudi to plinsko nahajališče »imelo dolgoročno majhen učinek« na siceršnji deficit v državni blagajni.

Analitiki opozarjajo tudi na resne posledice pandemije, spore Turčije z ZDA in EU, ki slabijo turško liro in vojaški intervenciji Turčije v Siriji in Libiji, ki gospodarsko izčrpavata državo.

Zato je vse skupaj v veliki meri predvsem priložnost za Erdoğana za nabiranje političnih točk in - nič več.

Obenem pa je malo verjetno, da bo novo nahajališče prispevalo k zmanjšanju napetosti v vzhodnem Sredozemlju, kjer sedaj v neposredni bližini patruljirajo grške, francoske in turške vojaške ladje, istočasno pa se oglaša še Egipt, ki bi moda ob podpori Rusije in ZDA lahko celo izvršil invazijo na Libijo in tako dodatno zapletel sredozemski plinski spor.

Izključne ekonomske cone Egipta in Turčije - ki se izključujejo
Izključne ekonomske cone Egipta in Turčije - ki se med seboj izključujejo ... Vir: Screenshot BBC

Egipt ima namreč v regiji najmočnejšo vojsko, parlament pa je že prižgal zeleno luč za intervencijo v Libiji, do katere pa naj bi prišlo šele, če bo to nujno.

Pri vsem skupaj je opazno tudi pomanjkanje običajnega ameriškega zunanjepolitičnega vodstva v regiji.

Prav zato narašča nevarnost, da posamezne države pričnejo ravnati vsaka po svoje, tudi z uporabo vojaških sredstev.

Delite članek