Začarani krogi carinske vojne: »Modri možje gradijo mostove, neumneži pa zidove«

Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal – takoj po končanem srečanju z Kim Jong-unom v Singapurju, h kateremu je zelo pripomogla tudi Kitajska – novo uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz več kot tisoč proizvodov iz Kitajske v skupni vrednosti 50 milijard dolarjev, je kitajska odgvorila na enak način. Carinska vojna se tako vrti v začaranem krogu, vse bolj podobnem nevarni spirala, ki bi svetovno gospodarstvo lahko potegnila - navzdol. 

Kitajska je napovedala takojšnje povračilne ukrepe v enaki vrednosti 50 milijard dolarjev, carine bodo veljale predvsem za ameriške avtomobile, letala in sojo ki jo ZDA največ izvaža prav na Kitajsko. Kitajska bo uvedla višje carine na 545 ameriških izdelkov, vrednih 34 milijard dolarjev — vključno s kmetijskimi proizvodi, avtomobili in morsko hrano, ki bodo stopile v veljavo 6. julija. Malo pozneje bodo stopile v veljavo še carine za 114 vrst izdelkov.

Še pred tem pa so ZDA uvedle carine na 800 kitajskih izdelkov, vrednih 34 milijard dolarjev, ki bodo prav tako vstopile v veljavo 6. julija, ki jim bodo nato sledile še dodatne, višje carine na 280 vrst kitajskih izdelkov. Med njimi pa naj ne bi bili mobilni telefoni in podobna elektronska oprema, ki jo zelo radi kupujejo prav v ZDA.

»Če ZDA sprejmejo enostranske protekcionistične ukrepe in škodijo interesom Kitajske, se bomo takoj odzvali in sprejeli potrebne ukrepe za zaščito naših pravic," je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo.

Vse skupaj je še bolj nenavadno zato, ker so konec maja kitajski in ameriški pogajalci sporočili, da so dosegli dogovor, po katerem bo Kitajska v priuhodnje kupovala več ameriških izdelkov, ZDA pa ne bodo uvajale dodatnih carin. Dogovor so analitiki prikazovali kot velik uspeh Trumpove politike. Vendar je sedaj Kitajska sporočila, da so vsi ti dogovori z ZDA suspendirani in ne bodo uveljavljeni. Prav na blago, ki naj bi ga Kitajska po majskem dogovoru bolj kupovala – sedaj Kitajska uvaja dodatne carine.

»ZDA neprestano spreminjajo svoje poglede in so sprožile trgovinsko vojno. Kitajska si ne želi trgovinske vojne, se bomo pa odločno borili za obrambo nacionalnih interesov, globalizacije in svetovnega trgovinskega sistema. Takoj bomo sprožili carinske ukrepe, ki bodo po obsegu in intenzivnosti enaki tistim, ki so jih sprožile ZDA,« so zapisali v kitajskem ministrstvu za trgovino.

Ameriški predsednik je ukrepe ZDA napovedal zaradi »kraje ameriške tehnologije in poslovnih skrivnosti.« »Trgovanje med državama je bila zelo dolgo izredno nepravično, položaj ni več vzdržen,« je dejal Donald Trump. Nove carine bodo veljale za okoli 1100 kitajskih izdelkov, predvsem na področju vesoljske, robotske in avtomobilske industrije.

Nekdanji Trumpov gospodarski svetovalec Gary Cohn opozarja, da bo carinska vojna dvignila inflacijo, potrošniška poraba bo manjša, dolg pa višji. Ameriški borzni indeks Dow je takoj po napovedanih carinah padel za 200 točk, saj carine povčujejo »obseg vse bolj intenzivne trgovinske vojne«, kot ocenjuje CNN. Vse to pa bo imelo posledice tudi za Slovenijo. Zaradi protekcionizma je nemška centralna banka že znižala napovedi gospodarske rasti za letos za Nemčijo. Z Nemčijo pa precej posluje tudi slovensko gospodarstvo.

Pri tem ni potrebno pozabiti, da je tudi EU prejšnji četrtek sprejela povračilne carinske ujrepe proti ZDA. Kitajski mediji pa so ameriško uvajanje carin že pospremili s kritikami in pri tem v uredniškem komentarju agencije Xinhua navedli star kitajski pregovor, ki pravi, da »modri možje gradijo mostove, neumneži pa zidove.«

Takoj zatem so sledili tudi komentarji na socialnih omrežjih, kjer so se nekateri avtorji seveda ponorčevali iz kitajske politike in pri tem navajali primer – velikega kitajskega zidu. V časniku kitajske komunistične stranke pa so politiko ZDA označili kot rezultat »obsesije ameriške administracije, ki igra sramotno vlogo globalnega ekonomskega motilca.«

Kljub temu pa prav zaradi neprestanega spreminjanja (»flip-flop«) ameriške politike kitajski časnik China Daily, ki izhaja v angleškem jeziku, ocenjuje, da je še prezgodaj trditi, da se bo res začela »prava trgovinska vojna« in da še vedno obstaja upanje, da se izognemo najhujšemu.