ponedeljek, 30. december 2024 leto 29 / št. 365
Za črnomaljski Adria Dom preteklo leto izredno uspešno
Črnomaljski Adria Dom, katerega glavni izdelek so mobilne hišice, je lani prodal za 27 milijonov evrov izdelkov in pri dohodkih dosegel 60-odstotno rast. V podjetju, ki je del skupine Adria Mobil, so izkoristili ves tržni potencial in poiskali tudi nove priložnosti, predvsem z razvojem novih produktov, je povedala direktorica Marta Kelvišar.
Kelvišarjeva je za STA navedla, da so v podjetju z zdaj skupaj približno 240 zaposlenimi v zadnjih 13 mesecih na novo zaposlili približno sto ljudi in dodala, da sta sorazmerno z rastjo zaposlenosti lani zrasla tudi dodana vrednost na zaposlenega in dobiček.
Preteklo poslovno leto je ocenila za izjemno uspešno in pristavila, da so na trgu lani nastopili z novo linijo mobilnih hišk x line, razvili so tudi dodaten nov program mobilnih šotorov in z njim uspešno nastopili na trgu že prvo leto. S tem inovativnim produktom so si odprli prodor na svetovni trg. Marketing in promocijo so razširili na več kot deset sejemskih predstavitev v različnih državah.
Glede načrtov je direktorica Adria Doma dejala, da so letos že zaposlili približno 20 ljudi in da v tekočem letu ne nameravajo več zaposlovati. Sicer pa letos ne pričakujejo več tako izjemne rasti kot preteklo leto in načrtujejo zmernejši prihodek na ravni 22 milijonov evrov, kar predstavlja še vedno visoko rast glede na predlani, ko je znašala prodaja 17 milijonov evrov.
Hkrati je opozorila, da njihove ocene in načrti temeljijo na povpraševanju do prve polovice leta, za morebitni presežek pa bo - podobno kot lani - odločilna druga polovica leta.
Za glavne trge Adria Doma je Kelvišarjeva označila Hrvaško in Italijo, kjer imajo vodilni tržni delež v panogi, vse bolj uspešni pa so tudi pri prodaji v drugih evropskih državah, kamor prodirajo z razvojem novih produktov.
Sicer pa se Adria Dom pri svoji rasti spopada tudi z demografsko ogroženostjo Bele krajine in posledično s pomanjkanjem kadra. Težko namreč pridejo do razvojnih strokovnjakov in delavcev, mlajših od 50 let, pri zaposlovanju mlajših pa je Kelvišarjeva opozorila, da si prizadevajo za medgeneracijsko sodelovanje, ki je ključno za ohranjanje in prenos znanja.