Z junijem 2018 v uporabi gradbeni zakon

S 1. junijem 2018 se bo začel uporabljati gradbeni zakon, novi zakon, ki bo nadomestil zakon o graditvi objektov. Med drugim prinaša novosti glede pridobivanja gradbenega dovoljenja, pravne varnost za vlagatelje in nadzora ter opredeljuje legalizacijo neproblematičnih nedovoljenih gradenj.

Zakon, ki je začel veljati 17. novembra, uporabljati pa se bo začel 1. junija, je skupaj z novima zakonom o urejanju prostora ter zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti del prenove zakonodaje s področja urejanja prostora in graditve. Postopki, ki so bili oz. bodo začeti pred začetkom uporabe tega zakona, bodo končani po določbah zakona o graditvi objektov.

Novosti pri gradbenih dovoljenjih

Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja bo formalno manj obsežna, kot je bila doslej. Postopke naj bi skrajšali s prekvalifikacijo soglasij v mnenja, ki po novem ne bodo več samostojni upravni akti. V primeru neusklajenih ali nejasnih mnenj bo ta usklajeval upravni organ za gradbene zadeve, ki bo lahko, če uskladitve ali spremembe mnenj ne bo, na koncu odločil sam. V primeru molka mnenjedajalca bo upravi organ lahko manjkajočo presojo pridobil s pomočjo organa, ki je pristojen za nadzor nad tem mnenjedajalcem, ali izvedenca, ki ga bo moral plačati mnenjedajalec.

Gradbeno dovoljenje bo mogoče pridobiti po skrajšanem postopku, če bo investitor predložil vso potrebno dokumentacijo, dokazila in mnenja.

Rok za izdajo odločbe o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja bo dva meseca od vložitve popolne zahteve, razen če bo potrebno usklajevanje z mnenjedajalci ali nadomeščanje mnenja. V tem primeru bo rok za izdajo odločbe tri mesece od vložitve popolne zahteve.

Gradbeno dovoljenje bo prenehalo veljati, če investitor v petih letih od pravnomočnosti dovoljenja ne bo vložil popolne prijave začetka gradnje.

Za objekte z vplivi na okolje se bosta postopek izdaje gradbenega dovoljenja in postopek presoje vplivov na okolje združila, tako da bodo v enem, integralnem postopku presojali pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja.

Gradbeno dovoljenje ne bo potrebno za gradnjo enostavnih in začasnih objektov, vzdrževanje objektov in za rušitev.

Boljši nadzor

Za izboljšanje nadzora nad gradnjami bo zakon za gradnje, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, uvedel obveznost prijave začetka gradnje in seznanitev inšpekcije. Vlogo gradbene inšpekcije na gradbiščih naj bi okrepili, in sicer že med začetkom gradnje, predvsem pa v času gradnje.

Nad samo gradnjo bo bdel nadzornik, ki bo moral biti pooblaščeni arhitekt ali inženir in bo med drugim spremljal gradnjo na gradbišču, nadzoroval skladnost z dokumentacijo in izvajanje bistvenih zahtev.

Za nadzor nad gradnjo, za katero ni predpisano gradbeno dovoljenje, bodo pristojne občine. V občinah, ki ne bodo imele vzpostavljene občinske inšpekcije ali skupne občinske uprave, bodo tudi ta nadzor izvajali gradbeni inšpektorji, a najpozneje do 1. januarja 2020.

Uporabno dovoljenje

Po izgradnji objektov, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, bo moral investitor pridobiti uporabno dovoljenje. Pri vseh gradnjah, razen pri zahtevnih objektih in objektih z vplivom na okolje, bo mogoče uporabno dovoljenje pridobiti brez posebnega ugotovitvenega postopka in opravljenega tehničnega pregleda, bo pa moral investitor med drugim predložiti izjave projektanta, nadzornika in izvajalca, da so dela dokončana, skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem in da so izpolnjene bistvene zahteve.

Za zahtevne objekte in tiste z vplivi na okolje bo treba uporabno dovoljenje pridobiti v posebnem ugotovitvenem postopku na podlagi opravljenega tehničnega pregleda.

Večja varnost za vlagatelje tudi s predodločbo

Eden ob ciljev zakona je povečati pravno varnost vlagateljev. To naj bi zagotovili med drugim z obveznim svetovanjem upravnih enot investitorju glede upravnih postopkov, zahtev, veljavnih prostorskih aktov, potrebne dokumentacije.

Investitor bo lahko pri upravni enoti pridobil predodločbo glede skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom in s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, ter glede zagotovitve minimalne komunalne oskrbe. Investitor na podlagi predodločbe ne bo smel začeti gradnje, bodo pa odločitve in pogoji, o katerih bo v predodločbi odločeno, pri odločanju o izdaji gradbenega dovoljenja zavezujoči.

Legalizacija nenevarnih nedovoljenih gradenj

Za neskladne objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo zakona in pri katerih bodo ugotovili, da so odstopanja od gradbenega dovoljenja glede na določbe zakona dopustne (npr. ne posegajo v druga zemljišča, dimenzije ne odstopajo za več kot 0,3 metra, namembnost objekta ni spremenjena), bo mogoče vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. Ko bo to dovoljenje dokončno, se bo štelo, da objekt ni nelegalen ali neskladen.

Če pa je objekt nelegalen ali neskladen zunaj okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja, bo mogoče v petih letih od uveljavitve zakona vložiti zahtevo za legalizacijo, kateri bo treba predložiti dokumentacijo za legalizacijo, ki jo bo izdelal pooblaščeni arhitekt ali inženir in bo med drugim morala vključevati posnetek stanja objekta. Vlagatelj bo nato moral plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora ter komunalni prispevek, objekt pa bo legaliziran, če bo skladen z veljavnimi predpisi ali s predpisi, ki so veljali v času začetka gradnje, in so bila pridobljena vsa mnenja. Legalizacija ne bo mogoča za objekte, ki so bili zgrajeni po 30. aprilu 2004 in vplivajo na okolje ali je zanje obvezna presoja sprejemljivosti.

Za objekte, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja pred 1. januarjem 1998 in so evidentirani v katastru stavb, bo mogoče dobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Zahtevi bo treba med drugim predložiti potrdilo o daljšem obstoju objekta ter plačanem nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora in komunalnem prispevku. Za objekte, ki bodo dobili to dovoljenje, se bo štelo, da niso nelegalni ali neskladni in da imajo uporabno dovoljenje, ne bodo pa mogli lastniki od občine zahtevati gradnje morebiti manjkajoče komunalne opreme. Tega dovoljenja ne bo mogoče dobiti, če bo šlo za nevaren objekt, za katerega bo izrečen inšpekcijski ukrep.

Dovoljenje za objekt daljšega obstoja bo veljalo pogojno in ga bo na zahtevo vlade ali občine mogoče razveljaviti brez odškodninske odgovornosti, če bo to potrebno zaradi zavarovanja javnega interesa ob ogroženosti zdravja in življenja ljudi ter delov okolja. Razveljavitev sicer ne bo mogoča, če bo ogroženost mogoče odpraviti z milejšimi sredstvi.

Podlaga za informatizacijo postopkov

Zakon bo dal podlago za uvedbo elektronskega poslovanja pri postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja. Rešitve za to - kot tudi za uvedbo elektronskega poslovanja pri pripravi prostorskih aktov in evidentiranju nepremičnin - bodo na resornem ministrstvu oblikovali v programu projektov eProstor, ki bo trajal do leta 2021, od skupno predvidenih 22,4 milijona evrov pa bo 17,9 milijona evrov evropskih sredstev.