Večjemu delu Afrike grozi dolžniška kriza – zaradi Kitajske

Ta teden se bo v Londonu odvijala večja konferenca, na kateri bodo razpravljali o zadolženosti afriških držav in sicer do Kitajske. 

Overseas Development Institute je tako opozoril, da »skoraj 40 % podsaharskim afriškim državam grozi padec v večjo dolžniško krizo.« Glavni krivec za nastali dolg je gospodarsko sodelovanje s Kitajsko. 

Kitajska podjetja v Afriki že dalj časa izvajajo večje infrastrukturne projekte, pri čemer strokovnjaki opozarjajo, da so cene previsoke. Posledično se afriške države znajdejo z velikimi dolgovi, ki jih ne morejo poplačati. 

Kitajska vztraja, da so njihovi projekti v Afriki namenjeni obojestranski koristi in zavrača, da izkorišča dolgove za razširitev svojega vpliva. Tako nekateri analitiki opozarjajo, da lahko Kitajska izkorišča dolg za vpliv na glasovanje afriških držav v mednarodnih organizacijah, seveda v prid Kitajske.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je nedavno opozoril, da Afriki grozi nova dolžniška kriza, pri čemer se je število držav, ki so ogrožena, v zadnjih petih letih podvojilo. Svetovna banka trenutno meni, da 18 držav ima veliko stopnjo zadolženosti, pri čemer razmerje med dolgom in BDP presega 50 odstotkov. 

Skupni dolg celotne afriške celine naj bi tako znašal kar 417 milijard ameriških dolarjev. Okoli petina tega dolga pripada Kitajski, opozarja Jubilee Debt Campaign, dobrodelna organizacija, ki si prizadeva za odpis dolgov revnim državam. 

S tem je Kitajska največji upnik afriškega dolga, pri čemer so tako državna in zasebna posojila med letoma 2006 in 2017 dosegla 132 milijard ameriških dolarjev. 35 odstotkov afriškega dolga je v lasti mednarodnih organizacij, kot je Svetovna banka in 32 odstotkov pripada zasebnim posojilodajalcem. 

Analitiki tudi opozarjajo, da so številke nepotrjene, saj Kitajska ni članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in tako ne sporoča podatkov o dolgu, ki ga ima oz. ga imajo drugi do nje. Kitajska se je med drugim zavezala, da bo do konca letošnjega leta v Afriko vložila 60 milijard dolarjev. 

Večina kitajskih projektov je usmerjena v infrastrukturo – gradnjo novih cest, železnic, pristanišč in letališč. Že leta 2015 je China-Africa Research Initiative (CARI) opozorila na isti problem – zadolževanje afriških držav pri Kitajski. Že takrat so identificirali 17 držav, ki potencialno niso sposobne odplačati svojih dolgov. 

Tri najbolj zadolžene so: Džibuti, Republika Kongo in Zambija. Zambija je lani imela dolg 8,7 milijarde ameriških dolarjev, od katerega je bilo 6,4 milijarde posojenih s strani Kitajske. Dolg Džibutija do Kitajske obsega 77 odstotkov celotnega dolga, medtem ko obseg dolga Republike Kongo ni jasen, pri čemer CARI ocenjuje, da je Kitajski dolžna okoli 7 milijard dolarjev. 

V primerjavi z mednarodnimi (finančnimi) organizacijami, ki ponavadi priskrbijo kapital za take projekte, Kitajska ponuja dostop do kredita hitreje, ceneje in z manj pogoji. Zaradi vse večjih potreb po infrastrukturi, ki so povezane z hitro rastjo prebivalstva, se tako afriške države zadolžijo na Kitajskem, pri čemer denar nato dobijo kitajska podjetja za infrastrukturne projekte, poroča BBC.