V Sloveniji kmalu točilnice utekočinjenega zemeljskega plina za tovornjake

Butan plin postavlja točilne črpalke z utekočinjenim zemeljskim plinom za tovorna vozila. S projektom, za katerega so dobili tudi sredstva iz mehanizma za povezovanje Evrope (CEF), želijo prispevati k zmanjšanju obremenitve okolja. Ob tem so kritični do države, ki da v strateškem dokumentu ponuja premalo spodbud za tovorni promet.

Kot je v pogovoru za STA pojasnil komercialni direktor Butan plina Mitja Štoka, bodo v okviru projekta postavili tri točilne črpalke za utekočinjen zemeljski plin za tovornjake, dve v Sloveniji in eno na Hrvaškem. Prva bo v Sežani, ob najbolj prometni cesti za vstop tovornih vozil iz Italije v Slovenijo, postavljena bo do konca leta. Lokacijo za drugo črpalko v Sloveniji še izbirajo - ali Ljubljana ali Maribor, vsekakor pa bo končana in delujoča do polovice leta 2018. Na Hrvaškem ravno tako še izbirajo med Zagrebom in Reko, ta bo delujoča do konca marca 2018.

Projekt je vreden 2,475 milijona evrov, Bruselj bo kril 50 odstotkov celotne investicije. "Da ti odobrijo tak projekt, pomeni, da so prepoznali, da je ta projekt pomemben za naše okolje. S postajami v Sloveniji in na Hrvaškem bomo dokončali povezavo med severozahodom in jugovzhodom EU.

Takšna infrastruktura je namreč zaenkrat razvita v državah Beneluksa, Veliki Britaniji, kjer se je njeno postavljanje začelo, v zadnjih dveh letih pa se širi tudi v Franciji, Španiji in Italiji. Tako sta sever in severovzhod Evrope pokrita, vrzel je v srednji in jugovzhodni Evropi. "Srednja Evropa bo to luknjo kmalu pokrila, saj je Nemčija tudi šla na to pot, mi pa zaostajamo," je poudaril.

Utekočinjen zemeljski plin je po njegovih pojasnilih v tovornem prometu edina alternativa dizlu. Razvoj za avtomobile gre v smeri električne energije in vodika, za tovornjake bo to še trajalo. "Ker vemo, da izpuščamo v zrak preveč slabih emisij, je EU prepoznala, da je to edina možna alternativna in si prizadeva, da bi se infrastruktura z utekočinjenim zemeljskim plinom razširila po vsej Evropi," je dodal.

V Evropi je približno 3000 tovornjakov za utekočinjen zemeljski plin, pri nas še nobenega. Ko bo postavljena infrastruktura, bodo prišli tudi tovornjaki na utekočinjen zemeljski plin, je prepričan Štoka. Tovornjak na to pogonsko gorivo namreč z enim polnjenjem prevozi tudi 1500 kilometrov.

Infrastruktura v Sloveniji in na Hrvaškem bo kmalu, v Butan plinu so se tudi že pogovarjali z avtoprevozniki - s posameznimi večjimi prevozniki, ob tem so imeli tudi stike z obema zbornicama, obrtno-podjetniško in gospodarsko. "Pričakovanja so velika. Avtoprevozniki si želijo ostati konkurenčni na trgu. Če jim plin omogoča konkurenco, saj je cenejši od dizla, in hkrati še znižanje emisij, je to dvojna zmaga," je dejal Štoka.

Doslej je bilo sicer novih tovornjakov na utekočinjen zemeljski plin bolj malo, v ospredju je Iveco, Scania in Volvo pa mu bosta po Štokini oceni v prihodnjih letih sledila, kar je zelo dobro za razvoj tega področja. "Napredek na tem področju je omogočil, da so ti tovornjaki postali zanimivi za daljše mednarodne prevoze," je dodal.

EU podpira in sofinancira gradnjo tovrstne infrastrukture, prepušča pa posameznim državam, da pomaga prevoznikom pri nakupu takšnih tovornjakov, katerih cena je po njegovih navedbah za približno od 30.000 do 40.000 evrov višja od vozila z dizelskim motorjem.

Italija za nakup tovrstnega tovornjaka nameni 20.000 evrov subvencije, vsak prevoznik pa lahko na leto kupi 30 tovornjakov. To pomeni, da država posamezniku pomaga s 600.000 evri na leto. V Nemčiji je to sofinanciranje 18.000 evrov, posamezniku sofinancira do 20 tovornjakov na leto, torej 360.000 evrov. "Če država to dela, pomeni, da ve, da je tukaj nek velik plus," je dejal.

Pri nas tovrstnih spodbud še ni, jih pa predvideva strategija na področju alternativnih goriv, ki je bila do 3. julija v javni razpravi. Štoka je kritičen do dokumenta, saj da nekaj večjih ukrepov subvencioniranja nakupa vozil kot tudi olajšav na področju dajatev ne predvideva. Podpore so v predlagani strategiji izredno omejene in v tej obliki država po njegovi oceni ne bo omogočila preboja tega energenta.

Kot piše v predlogu strategije, objavljenem na spletni strani ministrstva za infrastrukturo, bi država predelavo vozila na dvogorivni sistem dizel-utekočinjen zemeljski plin podprla s 5000 evri oz. 50-odstotno, prilagodila bi tudi lestvico tarif za cestnino in plačilo letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Država sicer prepoznava prednost vozil na tovrstno gorivo, saj v dokumentu piše, da je "utekočinjen zemeljski plin eno redkih goriv, ki bi lahko hitro omogočilo zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in onesnažil zraka težkih tovornih vozil v mednarodnem prometu".

V Butan plinu so prepričani, da so predvideni ukrepi premalo spodbudni za prevoznike, zato so predlagali večji prispevek države pri nakupu, predlagajo tudi začasne olajšave pri dajatvah. "V vseh državah, kjer so prepoznali prednosti utekočinjenega zemeljskega plina, so šli v smeri, da so ali začasno ukinili trošarine in ostale ekološke dajatve, ali so za ustrezno razliko dvignili ceno dizla, ali pa so šli v mešane ukrepe - znižali dajatve na plin in po drugi strani zvišali dajatve na dizel," je dejal Štoka.

V strategiji predlagani ukrepi za tovorni promet po ocenah Butan plina ne bodo prinesli želenih rezultatov, saj ni pravega sorazmerja med vložkom in učinki. "Prevoznik se ne bo odločil za nakup, če ne bo videl nekih ekonomskih prednosti," je izpostavil Štoka in dodal: "Ni nam treba odkrivati tople vode, ozrimo se po državah, ki imajo ukrepe, ki funkcionirajo. Posvojimo dobre prakse."

"Ne želimo biti kritični, ampak želimo pomagati pri tem, da bo država ugotovila, kaj je najboljša rešitev za Slovenijo, ne za posamezna podjetja ali skupine," je dejal. Strategija je po njegovem mnenju zelo optimistično postavljena, tisti ukrepi, ki so v njej vsebovani, pa ne bodo prenesli želenih ciljev, saj so ti preoptimistično postavljeni in po njegovi oceni tudi nerealni.

Prevozniki se sicer po pojasnilih Štoke zavedajo okoljskega vidika, a je za njih ekonomski vidik bolj pomemben. "Prevozniki morajo najprej poskrbeti, da bodo na trgu obstali. Država jim lahko pomaga," je dejal. Avtoprevozniki so namreč pripravljeni na zamenjavo, a ob pomoči države.