Unior: Kovaška tradicija izpod Pohorja, ki osvaja tudi ruski trg

Zreško podjetje Unior letos praznuje stoletnico obstoja. Železarska tradicija na Štajerskem sega že v 18. stoletje, ko so na obronkih Pohorja zrasle prve fužine, leta 1919 pa je bil ustanovljen kovaški obrat. Iz njega se je do danes razvilo uspešno podjetje, ki proizvaja ročno orodje, odkovke in namenske stroje za avtomobilsko industrijo za ves svet, medtem ko opravlja vlogo pomembnega lokalnega zaposlovalca. Unior ima med drugim hčerinsko podjetje za prodajo ročnega orodja tudi v Rusiji.

O tem, kako je poslovati z Rusijo, kakšne so specifike ruskega trga in kaj si lahko podjetje obeta v prihodnje, smo se pogovarjali s predsednikom uprave družbe Unior d. d., Darkom Hrastnikom.

Letos praznujete okrogli stoti jubilej obstoja družbe Unior. V tem času ste s svojo proizvodnjo ročnega orodja prodrli v več kot sto držav in na vseh področjih delovanja postali globalno podjetje. Kdaj pa se je za vas začela zgodba v Rusiji in predvsem, kje je podjetje videlo potencial, da je odprlo podružnico prav tam?

Za začetek bi povedal, da je podjetje Unior na ruskem trgu prisotno že več desetletij z različnimi izdelki. Samo za ponazoritev, naša matična družba Unior d. d. ima tri programe: v strojegradnji izdelujemo stroje, v programu odkovki izdelujemo odkovke za avtomobilsko industrijo, kjer smo v nekaterih segmentih največji svetovni dobavitelj, tretji program pa je ročno orodje. Ko je Unior nastal, so se najprej proizvajali odkovki, nato pa ročno orodje. V 70. in 80. letih smo začeli proizvajati stroje, ki smo jih tudi izvažali v takratno Sovjetsko zvezo.

Danes prodajamo v Rusijo predvsem ročno orodje. Začeli smo konec 90. let prejšnjega stoletja, in sicer tako, da smo našli zelo kvalitetne poslovne partnerje v Sankt Peterburgu, ki so imeli neke vrste zagonsko podjetje in so hoteli prodajati tudi naše ročno orodje. Takrat se je začela celotna zgodba in prodaja je postopoma rasla. Podjetje, ki nas je zastopalo, je sčasoma uspelo tudi spromovirati našo blagovno znamko na ruskem trgu.

Glede na rast in potencial, ki smo ga videli na ruskem trgu, smo z našimi partnerji leta 2005 ustanovili podjetje UNIOR PROFESSIONAL TOOLS, kjer je Unior večinski lastnik, preostali deleži pa so v lasti ruskih partnerjev. Kasneje je to hčerinsko podjetje odprlo tudi podružnici v Moskvi in Jekaterinburgu, ki sta na nek način prodajni izpostavi, saj je ruski trg velik, država pa ogromna.

Poslovanje v Rusiji (in z Rusijo) ima gotovo svoje specifike. Bi lahko morda izpostavili, kje se soočate z največjimi izzivi v primerjavi z evropskim poslovnim okoljem? Kolikšen vpliv imajo na vaše poslovanje mednarodne gospodarske sankcije proti Rusiji?

Prva razlika med poslovanjem z Evropo in Rusijo, ki bi jo izpostavil, je poslovanje v različnih valutah. Medtem ko po Evropi poslujemo večinoma z evri, na ruski trg naše podjetje prodaja v rubljih in te tečajne razlike so kar pomemben faktor, ki vpliva na uspešnost poslovanja našega hčerinskega podjetja. Druga stvar so standardi kakovosti oz. klasifikacija naših izdelkov v Rusiji, ki je seveda drugačna, kot v EU, kar pomeni, da je za vsak izdelek potrebno pridobiti posebne certifikate in dovoljenja za prodajo na ruskem trgu. Potem je tu seveda logistika, ki je bolj kompleksna, kajti (rusko) podjetje je le relativno daleč iz Zreč, carinski postopki pa so precej dolgi, za razliko od EU, kjer jih praktično ni.

Kar se tiče sankcij, te so zagotovo negativno vplivale na naše poslovanje na ruskem trgu, in kot predstavnik Uniorja si tudi želim, da teh sankcij ne bi bilo, za dobrobit tako Rusije kot Slovenije in konkretno našega podjetja.

Kje konkretno pa čutite največje omejitve v zvezi s sankcijami?

Sankcije zagotovo povzročajo to, da gre Rusija v neko večjo samooskrbo, v lokalizacijo lastne proizvodnje. Na ta način so podjetja, ki prodajajo na ruski trg, posredno v slabšem položaju. To je glavni izziv. Tudi rubelj je bil na primer precej let stabilna valuta, zadnjih nekaj let pa so ta nihanja zelo velika, kar seveda ni dobro. Menim, da je tudi to verjetno posledica sankcij.

Nadaljevanje članka si lahko preberete na: RUSSIA BEYOND