Svetovno gospodarstvo se sooča s pritiski, podobnimi tistim v času velike depresije

Svetovno gospodarstvo se sooča s pretresi in pritiski, podobnimi tistim v času velike depresije v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, pravi predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde.

»Soočamo se z najhujšo pandemijo po 1920-ih, najhujšim konfliktom v Evropi po 1940-ih in najhujšim energetskim šokom po 1970-ih,« je dejala Lagardova in dodala, da so bile te »motnje« združene z dejavniki, kot so težave v dobavni verigi, ki so se trajno spremenile svetovne gospodarske dejavnosti.

$DJI $QQQ $SPX $SPY $IWM $DXY $SPY #Stockmarket #stocks #bitcoin $VIX #bonds

European Central Bank boss Christine Lagarde warns of collapse of trade & 1929-style depressionhttps://t.co/btFE36FocB

—  (@MarginCallTrade) September 21, 2024

V govoru pred Mednarodnim denarnim skladom (IMF) v Washingtonu dva dni po tem, ko so Federal Reserve znižala obrestne mere za 50 bazičnih točk, je predsednica ECB dejala, da obstaja več vzporednic med »dvajsetimi leti« (1920 in 2020), ki kažejo na »vrzeli v globalni trgovinski integraciji« in tehnološki napredek v obeh obdobjih.

Medtem ko je denarna politika v dvajsetih letih prejšnjega stoletja poslabšala razmere, ker je spoštovanje zlatega standarda potisnilo vodilna gospodarstva v deflacijo in bančne krize, »smo danes v boljšem položaju za soočanje s temi strukturnimi spremembami kot so bili naši predhodniki,« je dejala Lagardova.

Pred stoletjem, je dejala, so se centralni bankirji na težji način naučili, da vezava valut na zlato in fiksni menjalni tečaji »nista robustna v času globokih strukturnih sprememb«, ker je svet pahnila v deflacijo, kar je spodbudilo »gospodarske težave« in prispevalo k »ciklu ekonomskega nacionalizma«.

De president van de Europese Centrale Bank (ECB), Christine Lagarde, heeft onlangs haar zorgen geuit over de wereldwijde economie, die volgens haar op het randje van een recessie staat.#recessie #crisis #economie #nieuwshttps://t.co/rlVo3U0WY4 pic.twitter.com/UwkmIOhlWJ

— CryptoBenelux (@CryptoBenelux1) September 21, 2024

Danes so se orodja centralnih bankirjev za ohranjanje stabilnosti cen »izkazala za učinkovita,« je dejala in opozorila na hiter padec inflacije, potem ko so centralne banke leta 2022 začele zviševati obrestne mere.

Potrošniške cene so narasle po povečanem povpraševanju po pandemiji, motnjah v globalni dobavni verigi in velikem povečanju cen energije po začetku ruske posebne vojaške operacije.

To epizodo je opisala kot »ekstremen stresni test« za denarno politiko.

Szefowa Europejskiego Banku Centralnego Christine Lagarde ostrzega, że "globalna gospodarka boryka się z problemami porównywalnymi z tymi, które doprowadziły do załamania Światowego Handlu i wielkiego kryzysu lat dwudziestych".

Chciałbym wyjaśnić pani Lagarde, kto jest winny,… pic.twitter.com/Y69RsGIkGo

— Martin Demirov  (@MartinDemirow) September 21, 2024

Centralnim bankirjem je v zadnjih mesecih uspelo omiliti denarno politiko, ko so pritiski na cene popustili. Letna inflacija v evroobmočju je oktobra 2022 dosegla vrh pri 10,6 odstotka, a je avgusta padla na 2,2 odstotka.

Pranksters Vovan and Lexus posing as Zelensky tricked ECB President Christine Lagarde into disclosing her plan to launch a "Digital Euro" in October that will give central banks control over how citizens can spend money:

"There will be control. You’re right. You’re completely… pic.twitter.com/F1IdexS0Pp

— KanekoaTheGreat (@KanekoaTheGreat) April 6, 2023

Lagardova je dejala, da je »izjemno«, da je centralnim bankam uspelo spraviti inflacijo pod nadzor v manj kot dveh letih, hkrati pa se izogniti rasti brezposelnosti.

Opozorila pa je, da bi lahko težave, vključno z morebitno upočasnitvijo globalizacije, delnim razpadom globalnih dobavnih verig, tržno močjo tehnoloških velikanov, kot je Google, in »hitrim razvojem umetne inteligence«, postavila na preizkušnjo centralne banke.