petek, 13. december 2024 leto 29 / št. 348
Svet ECB ohranja denarno politiko nespremenjeno
Evropska centralna banka z sedežem v Frankfurtu
Svet ECB na zadnji letošnji seji skladno s pričakovanji ni sprejel odmevnejših odločitev. Ključna obrestna mera ostaja nespremenjena pri nič odstotkih, svet pa ni pomembneje posegel niti v program odkupovanja obveznic. Trgi zdaj čakajo na besede predsednika ECB Maria Draghija, ki bo predstavil tudi nove napovedi gospodarske rasti in inflacije.
Poleg ključne obrestne mere ostajata nespremenjeni tudi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank pri -0,40 odstotka ter obrestna mera za mejno posojanje pri 0,25 odstotka.
Svet ECB ob tem vztraja tudi pri stališču, da bodo obrestne mere na sedanji ravni ostale daljše obdobje in precej dlje, kot bodo trajali nakupi vrednostnih papirjev.
Večjih sprememb ni niti pri programu odkupovanja obveznic. Svet ECB se je na zadnji seji oktobra odločil zmanjšati obseg tega programa za povečanje količine denarja v obtoku s 60 na 30 milijard evrov mesečno. Sprememba bo začela veljati z januarjem, program pa je banka podaljšala najmanj do konca septembra prihodnje leto oz. tako dolgo, dokler svet ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju malenkost pod dvema odstotkoma. Pri tem osrednji organ denarne politike v evrskem območju ostaja.
Če bodo obeti postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z nadaljnjim napredkom pri vzdržnem približevanju inflacije ciljni ravni, pa je svet pripravljen povečati velikost programa ali njegovo trajanje.
Predsednik ECB Draghi je sicer oktobra zagotovil, da stimulativnih ukrepov banka ne bo zaključila nenadoma, temveč postopno.
A nekateri analitiki vseeno menijo, da se bo ob nadaljnji krepitvi gospodarstva in morebitni hitrejši rasti inflacije pritisk na ECB po hitrejšem izhodu iz kriznega načina ukrepanja povečal. Za zdaj trgi konec stimulativnega programa in prve odločitve glede obrestnih mer pričakujejo bolj v začetku 2019.
Trgi bodo zato zdaj pozorni na Draghijevo novinarsko konferenco in morebitne namige glede prihodnjega delovanja. Draghi bo predstavil tudi nove napovedi centralne banke glede rasti in inflacije za obdobje do 2020.
Tako statistični podatki kot izsledki raziskav sicer kažejo na vse boljše gospodarske razmere v evrskem območju ter na trdno in široko zasnovano rast.
Inflacija v območju evra se je medtem novembra po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat z oktobrskih 1,4 odstotka povzpela na 1,5 odstotka, poganjajo pa jo še vedno predvsem cene energije. Osnovna inflacija še naprej zaostaja za ciljno ravnjo ECB, ki je malenkost pod dvema odstotkoma.
