REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Sodišče EU: Delodajalci imajo delavcem pravico prepovedati nošenje političnih, filozofskih ali verskih simbolov

Sodišče EU: Delodajalci imajo delavcem pravico prepovedati nošenje političnih, filozofskih ali verskih simbolovKriži v javnih ustanovah v Nemčiji. Vir: Twitter

Podjetja v državah Evropske unije imajo pravico delavcem prepovedati nošenje političnih, filozofskih ali verskih simbolov, na primer naglavnih rut ali križev, je odločilo Sodišče Evropske unije.

V razsodbi Sodišča Evropske unije je zapisano, da prepoved »lahko upravičuje potreba delodajalca, da se strankam predstavi nevtralno ali da prepreči socialne konflikte.«

Vendar sodišče hkrati pojasnjuje, da mora takšna prepoved »zadovoljiti resnično potrebo delodajalca« in da lahko sodišča v posameznih državah članicah upoštevajo »poseben kontekst« v njihovi državi in »zlasti ugodnejše nacionalne določbe o varstvu svobode veroizpovedi.«

Sodišče EU jasno poudarja, da prepoved ne pomeni diskriminacije, če se sistematično uporablja za vsa prepričanja.

S tem je sodišče potrdilo sodbo iz leta 2017, ki je delodajalcem omogočala uveljavljanje »nevtralnega« kodeksa oblačenja, za katerega so kritiki zatrjevali, da bo nesorazmerno vplival na muslimanke.

Zadnji primer sta izpostavili dve nemški delavki, učiteljica defektologije in blagajničarka, ki so ju delodajalci pozvali, naj med delom ne nosita islamskih naglavnih rut.

Sodišče EU jasno poudarja, da prepoved ne pomeni diskriminacije, če se sistematično uporablja za vsa prepričanja, tudi če nekatere verske zapovedi zahtevajo, da verniki nosijo prav določeno vrsto oblačil.

Vir: Twitter

Vendar pa bi lahko bila bolj »ozka« in konkretna prepoved, kot na primer prepoved »nošenja velikega vidnega oblačila ali znaka, kot je pokrivalo za glavo«, pomenila neposredno diskriminacijo in zato »ni upravičena«, saj lahko povzroči, da bodo nekateri delavci obravnavani manj ugodno od drugih zgolj na podlagi svojega prepričanja.

Eno od meril za utemeljitev prepovedi so lahko na primer 'upravičena pričakovanja strank in uporabnikov' glede nevtralnosti, zlasti na področju izobraževanja.

Poleg tega sodišče poudarja, da za prepoved ni dovolj zgolj želja delodajalca, pač pa mora obstajati tudi »resnična potreba.«

Eno od meril za utemeljitev prepovedi so lahko na primer »upravičena pričakovanja strank in uporabnikov« glede nevtralnosti, zlasti na področju izobraževanja, kjer starši morda želijo, da njihove otroke nadzirajo ljudje, katerih verska prepričanja niso vidna.

Delodajalec mora tudi dokazati, da bi neizvajanje take prepovedi lahko škodovalo njegovim dejavnostim.

Zakonodaja o verskih znamenjih v javni sferi se danes v 27 državah članicah EU precej razlikuje.

Nekatere države so na primer prepovedale islamske burke na javnih mestih, druge pa so se odločile za delne prepovedi.

Odločitev sodišča ni usmerjena zoper nobeno versko ali filozofsko skupino.

Maryam H'madoun iz Pobude za pravosodno odprto družbo (OCJI) s sodbo ni zadovoljna in opozarja, da lahko zaradi razsodbe številne muslimanske ženske in tudi druge verske manjšine izključijo iz javnih vlog na delovnem mestu.

»Zakoni, politike in prakse, ki prepovedujejo versko oblačenje, so dokaz islamofobije, ki želi muslimanske ženske izključiti iz javnega življenja ali jih narediti nevidne. Sodišča po Evropi in Odbor OZN za človekove pravice so poudarili, da nošenje rute ne povzroča nobene škode, ki bi delodajalcu povzročila 'resnično potrebo' po izvajanju takšnih praks,« je dejala po razsodbi.

Križi na Bavarskem
Bodo križi v šolah na Bavarskem romali na smetišče zgodovine? Vir: Twitter

Toda odločitev sodišča očitno ni usmerjena zoper nobeno versko ali filozofsko skupino.

V enaki meri namreč onemogoča razkazovanje verskih simbolov tudi drugim zaposlenim, ki niso muslimani.

Tudi simboli, »ki izvirajo iz evropske tradicije in kulturne identitete«, kot to razumejo nekateri konservativni mediji in mnenjski voditelji po tej sodbi ne bodo deležni kakšnega posebnega tretmaja, ampak možnost prepovedi velja za »vse verske, filozofske in politične« simbole na delovnih mestih.

Delite članek