So raziskovalni projekti smiselni, če jih ne znamo uporabiti v praksi?

Slovenija nima težav pri financiranju raziskovalnih projektov – sredstva namreč zelo dobro zagotavlja preko evropskih razpisov.

A je pri tem, kako znanje in rešitve iz teh projektov uporabiti, zgodba povsem drugačna.

Nejc Gole, se je v članku Vrhunskega znanja še ne znamo prodati, pogovarjal s strokovnjakom na področju svetovanja glede komercializacije rezultatov iz raziskovalnih projektov iz italijanske skupine META Andreo Di Anselmo.

Di Anselmo se je v svoji dolgoletni karieri naučil, da je pridobivanje evropskih sredstev za financiranje raziskovalnih projektov, le prvi korak. Po njegovem je namreč najbolj ključna komercializacija raziskav, ki pa je mnoge države – vključno s Slovenijo – ne izkoriščajo dovolj.

Evropska sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost ter strukturnih skladov lahko pomagajo pri procesu, da znanje raziskovalcev pripeljejo na trg, potem pa je na državah, da to znanje tržijo.

laboratorij_raziskave.jpeg

»Čeprav v Sloveniji obstaja močna tradicija sodelovanja z industrijo, to ni dovolj. Slovenski raziskovalci potrebujejo veliko podpore, da se bolj osredotočijo na proces, ki bo omogočil uporabo njihovih rezultatov. To še zlasti velja, če želi država imeti pomembno vlogo v programu Horizon Europe. Ta se vse bolj osredotoča na učinek, kar pomeni, kako bo uporaba rezultatov nekega raziskovalnega projekta po njegovem končanju ustvarjala spremembe in učinek na družbo,« poudarja Di Anselmo.

V članku še piše, da je v zadnjih letih splošen trend, da ko je evropsko financiranje končano, skoraj vsi raziskovalni konzorciji ustavijo svoje aktivnosti.

Če bi se Slovenija s tem izzivom spoprijela bolje in hitreje kot drugi, bi to lahko pomembno vplivalo na napredek v konkurenčnosti države.

To lahko naredi tako, da vlaga v podjetniške raziskovalce.

Di Anselmo pravi, da mora raziskovalec prihodnosti znati tudi zunaj laboratorija oceniti, kako se bodo rezultati iz raziskav uporabili, sodelovati s podjetniškimi pospeševalniki, odcepljenimi podjetji, pridobivati sredstva, se dogovarjati z zasebnimi vlagatelji in predstaviti, kako je njegovo znanje lahko uporabljeno.

Po njegovem bo Slovenija brez raziskovalcev, ki razumejo potrebo po izkoriščanju in uporabi raziskovalnih rezultatov, ter brez privabljanja talentov iz tujine, težko mednarodno konkurenčna.