REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Smrdi do neba: Kmetje v neprebojnih jopičih in hrana le za bogate, ker rusko »skrivno orožje« že draži evropsko hrano

Smrdi do neba: Kmetje v neprebojnih jopičih in hrana le za bogate, ker rusko »skrivno orožje« že draži evropsko hranoVir: Posnetek zaslona, Twitter

V Sloveniji je večina medijev v vročici povolilnih kalkulacij glede nove vlade nekako spregledalo drobno novico, ki pa bi lahko imela zelo velik vpliv na naša življenja.

Medtem ko Evropska unija sprejema nove sankcije proti Rusiji, je ruski predsednik Vladimir Putin v sredo znova podaljšal uporabo ruskega skrivnega orožja proti sovražnim državam.

Ni ravno kemično, res pa je, da smrdi do neba in bo prav vsakega državljana EU udarilo po denarnici.

V Sloveniji so lani poleti kmetijski proizvajalci za gnojila plačevali med 200 in 300 evrov za tono. Danes jih plačujejo po 1.300 evrov za tono.

Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč ukazal podaljšati omejitve izvoza gnojil v »neprijazne« oziroma »sovražne« države do 31. avgusta 2022, z možnostjo podaljšanja te odločitve tudi v prihodnje!

Norveška Yara, eden največjih svetovnih dobaviteljev rastlinskih hranil, je prav zato že opozorila, da bi ruska invazija na Ukrajino lahko prizadela globalno oskrbo s hrano.

Norveški proizvajalec gnojil Yara sicer še vedno deluje v Ukrajini in oskrbuje kmete, ki skrbijo za svoja polja kljub nevarnosti, je dejal izvršni direktor podjetja.

Podjetje s sedežem v Oslu, eden največjih svetovnih dobaviteljev rastlinskih gnojil, je opozorilo, da bi ruska invazija na Ukrajino, ki jo Moskva imenuje posebna operacija, lahko prizadela globalno oskrbo s hrano.

»Že nekaj časa nam uspeva spraviti gnojila v Ukrajino, v sodelovanju z našimi tamkajšnjimi zaposlenimi, da bi oskrbovali ta trg,« je za Reuters povedal izvršni direktor Yare Svein Tore Holsether.

Toda poslovno stavbo norveškega podjetja v Kijevu je že v prvem tednu ruske invazije zadela raketa in čeprav ni bilo poškodovanih, je podjetje od takrat ustavilo vse nabave pri dobaviteljih, povezanih z Rusijo.

Yara je od začetka vojne v Ukrajino odpeljala 120 tovornjakov gnojil, je potrdil Holsether.

Gnoj, kmetija, kmetijstvo, podeželje
Veliko več se bo potrebno zanašati na domač gnoj, ki bo res postal drag kot zlato. A če ga kmetje ne spravijo pod zemljo, gre dušik v zrak - in predvsem zelo smrdi... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

»Ukrajinski kmet ve, kako pomembno je njegovo delo na nacionalni ravni in kakšne bodo posledice, če ne bo mogel proizvajati, zato je to tudi zanje vse to veliko breme,« je poudaril.

Eksplozija cen mineralnih gnojil pomeni, da si jih številni kmetje ne bodo mogli privoščiti. Posledica tega bo znaten upad pridelka in ogromno povišanje cen hrane. Morebitna dolgotrajna vojna v Ukrajini bo imela katastrofalne posledice za svetovno preskrbo s hrano.

»Hkrati vidimo slike ukrajinskih kmetov v neprebojnih jopičih in slišimo poročila o minah na poljih,« je dodal.

Kmetje v ukrajinski južni regiji Zaporožje, ki meji na frontno črto vojaškega konflikta, so na njivah že začeli nositi neprebojne jopiče, je poročal Reuters.

Toda tudi na področjih obeh na novo priznanih republik, Doneške in Luganske ljudske republike, ki sta ju pomagale osvoboditi tudi ruske enote, ni veliko boljše.

Tam se na veliko mestih ukvarjajo ne samo z miniranimi polji, pač pa minami, ki jih je nemogoče odstraniti.

Gre za mine presenečenja, ki so položene ena na drugo.

V tem primeru odstranitev ene mine - sproži drugo in ubije neprevidnega deminerja.

Edina možnost za njihovo odstranitev je zato detonacija obeh min.

Na zahodu Ukrajine se vojna čuti manj, a ne povsem.

Prejšnji teden je ukrajinsko kmetijsko ministrstvo povedalo, da so kmetje letos doslej posejali 2,5 milijona hektarjev spomladanskih poljščin, kar je 20 odstotkov pričakovane površine, pri čemer je dodalo, da bi se površina spomladanske setve zaradi konflikta lahko zmanjšala za 20 odstotkov.

Ali pa več – odvisno od poteka vojne…

Ob tem sta Ukrajina in Rusija glavni izvoznici nekaterih najosnovnejših živil na svetu, skupaj predstavljata približno 29 odstotkov svetovnega izvoza pšenice, 19 odstotkov svetovne zaloge koruze in 80 odstotkov svetovnega izvoza sončničnega olja.

Proizvodne linije so zaradi visokih cen plina zaustavljali v številnih evropskih tovarnah, tudi v tovarni mineralnih gnojil Petrokemija v Kutini na Hrvaškem, od koder veliko gnojil uvažamo v Sloveniji.

Rusija evropskim državam zagotavlja približno četrtino ključnih rastlinskih hranil za kmetijstvo – dušika, kalija in fosforja.

Poleg tega je proizvodna cena najpomembnejšega rastlinskega hranila – dušika – neločljivo povezana s ceno zemeljskega plina, ta pa je zaradi rusko-ukrajinske krize ravno tako na rekordno visokih ravneh.

Številne evropske tovarne umetnih gnojil so v preteklih mesecih morale zaustavljati proizvodnjo, ker se jim proizvodnja zaradi visokih cen plina ni več izplačala.

Norveška družba Yara, največja proizvajalka mineralnih gnojil v Evropi, je na začetku marca že drugič v zadnjih mesecih začasno zaustavila proizvodnjo.

Proizvodne linije so zaradi visokih cen plina zaustavljali v številnih evropskih tovarnah, tudi v tovarni mineralnih gnojil Petrokemija v Kutini na Hrvaškem, od koder veliko gnojil uvažamo v Sloveniji.

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Predsednik uprave družbe Yara Svein Tore Holsether svari pred uničujočimi posledicami pomanjkanja mineralnih gnojil. »Polovica svetovnega prebivalstva je s hrano preskrbljena zahvaljujoč gnojilom. Brez njih bi se pridelek pri nekaterih kulturah zmanjšal za 50 odstotkov je dejal za BBC.

Zame ni vprašanje, ali se pomikamo proti svetovni prehranski krizi, ampak kako velika bo ta kriza.

»Zame ni vprašanje, ali se pomikamo proti svetovni prehranski krizi, ampak kako velika bo ta kriza,« opozarja Holsether.

Ena od možnih posledic je, meni Holsether, da bodo imeli zgolj najbolj privilegirani deli sveta dostop do dovolj hrane.

»Eksplozija cen mineralnih gnojil pomeni, da si jih številni kmetje ne bodo mogli privoščiti. Posledica tega bo znaten upad pridelka in ogromno povišanje cen hrane. Morebitna dolgotrajna vojna v Ukrajini bo imela katastrofalne posledice za svetovno preskrbo s hrano,« so zapisali pri analitski družbi Eurointelligence.

Pogajanja o miru v Ukrajini pa so danes znova propadla.

Evropske države pošiljajo vse več orožja v Ukrajino in tokrat gre za težje orožje.

Pripravljajo se še nove fronte (Pridnestrska republika, Moldavija, morda celo Gruzija), Rusija pa dovaža okrepitve in napoveduje večje ofenzive.

V Sloveniji ni nič drugače. Še lani poleti so kmetijski proizvajalci za gnojila plačevali med 200 in 300 evrov za tono.

Danes jih plačujejo po 1.300 evrov za tono.

Odkupne cene ne dohajajo podražitev vhodnih surovin. Novo vlado čaka težko delo.

Ena od rešitev je morda večje zanašanje na naravna gnojila.

Toda ta zelo smrdijo, če se ne spravijo pod zemljo, česar pa številni kmetje ne znajo, ne morejo ali nočejo storiti.

Če gnojila zgolj škorpijo pa dušik izginja v zrak, ob tem pa okolica še zelo smrdi.

Točno zaradi tega so pred francoska ministrstva že zapeljali kmetje in ministrom za njihovo pametno politiko nasuli pred vrata – gnojila.

Ampak ne umetna, pač pa naravna.

Z zelo specifičnim vonjem...

Geopolitiki pa predvidevajo, da bo vojna v Ukrajini – trajala leta…

Tu nekaj res - smrdi do neba...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek