EU in območje evra sta pred novimi izzivi. Potem ko so države, tudi Slovenija, z vstopom v EU in območje evra ogromno pridobile, morajo zdaj poiskati zagon za nadaljnjo integracijo. Pri tem morajo sodelovati, kot so sodelovale v preteklosti. Le tako se bomo zavarovali proti skupnim grožnjam, je v Ljubljani poudaril predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi.
Podobno sta ocenila tudi predsednik države Borut Pahor in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. "Skupna valuta je ena največjih pridobitev skupne evropske politike," je poudaril Pahor in sklenil, da "nikoli nismo potrebovali združene in močne EU, kot jo sedaj in v prihodnje". Jazbec pa je dejal, da smo danes na številnih novih prelomnicah in ocenil, da se morajo spremenjenim okoliščinam s svojimi politikami prilagoditi vsi deležniki.
Slovenija je po Pahorjevih besedah zelo naklonjena ohranitvi in okrepitvi evra in EU. Zato si bo z drugimi članicami monetarne unije prizadevala, da bi po obetavnih reformah, sproženih glede monetarne in fiskalne unije pred leti, z njimi intenzivno nadaljevali. "Prepričan sem, da bomo pravočasno našli prave rešitve in da bo evro kot plačilno sredstvo in hranilec vrednosti tudi v prihodnje izvrsten denar," je izpostavil.
Čeprav je prevzem evra sovpadal s prvimi znaki finančne krize in je bilo pozneje slišati, da nam bi bilo lažje, če bi imeli lastno valuto, je Pahor poudaril: "Ne tedaj ne danes ne mislim, da bi bilo to res bolje." Po Jazbečevem prepričanju pa je bil projekt uvedbe evra v Sloveniji uspešen "zaradi skupnega prepričanja, da smo po osamosvojitvi in uvedbi lastne valute sposobni narediti nov korak naprej".
Na to je Slovenija tako po Pahorjevem kot Draghijevem mnenju lahko zelo ponosna. "Četudi so bila zadnja leta za Slovenijo, tako kot tudi za preostalo Evropo, težka, ste lahko ponosni na to, kar ste kot narod dosegli. Po le dveh letih članstva v EU ste se se lahko kot prva od novih članic že pridružili območju evra," je na slovesnosti, na kateri so bili finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, predsednik vlade v času prevzema evra Janez Janša in guverner Banke Slovenije v času prevzema evra Mitja Gaspari, dejal prvi mož ECB.
Draghi je odgovoril tudi tistim, ki dvomijo v smiselnost skupne evropske valute in obrestne politike v Frankfurtu. Po njegovih besedah države, ki so uvajale reforme, s tem v času krize niso imele težav in so dosegle vzdržno gospodarsko rast. Priznal pa je, da so na ravni območja evra v kriznih letih umanjkale nekatere ključne institucije. Zdaj bo marsikaj popravljenega, je menil in spomnil na ustanovitev bančne unije.
Po njegovem se ne smemo obrniti stran od tega, kar je doslej v EU in območju evra delovalo, temveč popraviti napake. Danes nas pri napredku, tako prvi mož ECB, ovira prav zapuščina preteklih napak, zaradi katere je med državami premalo zaupanja, da bi prešle v novo fazo integracije. A le z njo se bomo postavili v močnejši položaj za spopad z današnjimi izzivi, to je krepitvijo političnega ekstremizma, vprašanjem varnosti na naših mejah in vedno večjo negotovostjo glede svetovnega miru, je menil Draghi.
Jazbec se je ozrl nekoliko nazaj in dejal, da je, čeprav na Banko Slovenijo neprestano letijo kritike, kot guverner ponosen na vse odločitve, ki so jih sprejeli v najbolj kritičnih trenutkih leta 2013. "Z izvedenimi ukrepi v letu 2013 smo uspeli težave učinkovito rešiti sami in se izogniti programu mednarodne pomoči," je izpostavil in poudaril, da bi danes kljub vsem kritikam in diskreditaciji ravnal enako.
Ko je Slovenija kot prva od držav, ki so se maja 2004 pridružile EU, prevzela evro, je bil svet drugačen, takrat smo krotili inflacijo. Lekcija iz krize, ki je sledila, pa je po njegovem ta, da moramo zaradi kompleksnosti in soodvisnosti gospodarstva iskati rešitve izven standardnih okvirov. "Ravno centralne banke, ki so pregovorno toge institucije, v zadnjem desetletju dokazujemo, da znamo reagirati na nove izzive z novimi ukrepi," je dejal.
S 1. januarjem 2017 je v Sloveniji minilo 10 let od uvedbe evro in od slovesa tolarja, ki je bil nacionalna valuta nekaj več kot 15 let. S tem je Slovenija postala 13. članica EU s skupno valuto. Evro je danes nacionalna valuta v 19 državah območja evra, v katerih jo uporablja več kot 339 milijonov prebivalcev. Ob tej priložnosti je Banka Slovenije danes dala v obtok spominski kovanec za dva evra, na katerem je upodobljenih 10 lastovk, ki imajo v ljudskem izročilu dober pomen, njihov let v smeri urnega kazalca pa simbolizira napredek in razvoj.
Evro je bil sicer kot knjižna valuta uveden z letom 1999, z letom 2002 pa ga je uvedlo 12 članic območja evra, ki bodo v začetku leta 2017 praznovale 15-letnico uvedbe evra. Evrska gotovina je takrat prišla v obtok v podobi sedmih bankovcev in osmih kovancev, šlo pa je za največjo zamenjavo denarja v svetovni zgodovini.