Slovenija nižje na lestvici Svetovne banke

Slovenija je letos na lestvici Svetovne banke o pogojih poslovanja med 190 državami na svetu zasedla 37. mesto, potem ko je bila lani 30. Na prvih treh mestih so ostali Nova Zelandija, Singapur in Danska, kaže danes objavljena raziskava Doing Business 2017.

Slovenija se je med 10 kategorijami, ki jih ocenjuje banka, tudi letos najbolje, na prvo mesto, skupaj z več državami uvrstila v čezmejnem poslovanju.

Pri reševanju insolvenčnih postopkov je pridobila dve mesti in je letos 10. Pri oskrbi z elektriko je letos na 19. mestu, potem ko je bila lani na 16. Pri zaščiti malih delničarjev je padla z 9. na 24. mesto, slabše kot lani je uvrščena tudi pri prepisu lastništva, kjer je izgubila dve mesti in je 36.

Izboljšala je uvrstitev glede zagotavljanja pogojev za ustanovitev podjetja, kjer je 46., potem ko je bila lani na 49. mestu. Precejšen padec je zabeležila pri plačevanju davkov, kjer je bila lani 24., letos pa je na 58. mestu.

Na področju izdaje gradbenih dovoljenj je na 100. mestu, potem ko je bila lani na 80. Bolje kot lani se je odrezala pri pridobivanju kreditov, kjer je z lanskega 133. mesta napredovala na 105.

Najslabše se je odrezala pri uveljavljanju pogodb, kjer je bila letos na 122. mestu, potem ko se je lani uvrstila na 119. mesto.

Svetovna banka pri Sloveniji izpostavlja reformo insolvenčnih postopkov iz leta 2013, ki je prinesla postopek preventivnega prestrukturiranja za velika in srednje velika podjetja ter spremembe glede prisilne poravnave. Pozitivni učinki so bili vidni tudi širše v gospodarstvu, ocenjuje Svetovna banka, med drugim pri ustanavljanju novih podjetij in deležu slabih posojil. Svetovna banka pri Sloveniji poudarja tudi izboljšanje dostopa do informacij o posojilih.

Na vrhu lestvice je drugo leto zapored Nova Zelandija, ki se je najbolje odrezala pri pogojih za ustanovitev podjetja, prepisu lastništva in pridobivanju posojil, na 2. mestu je glede zaščite malih delničarjev, na 3. pa glede postopkov izdaje gradbenega dovoljenja.

V prvi deseterici ji po skupni uvrstitvi sledijo Singapur, Danska, Južna Koreja, Hongkong, ZDA, Velika Britanija, Norveška, Gruzija in Švedska.

Največ reform so izvedle države Podsaharske Afrike, sledile so vzhodnoazijske in pacifiške države ter evropske in srednjeazijske države. Najpogosteje so reforme naslavljale pogoje za ustanovitev podjetja in podatke o posojilih ter tudi pogoje za čezmejno poslovanje, najmanj je bilo reform na pravnem področju, npr. glede insolvenčnih postopkov in uveljavljanja pogodb.